Minister: Izrednih razmer v zdravstvu po večini Slovenije ni

Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je konferenco začel z obiskom delegacije estonskega ZZZS. "Pokazali so nam, kako je možno imeti v državi javno zdravstveno blagajno, ki ima partnerski odnos z vsemi izvajalci," je dejal. Večina komunikacije je tam digitalizirana, vse pa je transparentno in javno objavljeno za slehernega izvajalca, ki dobi denar iz zdravstvene blagajne, je poudaril.

Meni, da bi morali to v najkrajšem možnem času posnemati. "Slovenski ZZZS je dobil nalogo, kako bi se moral čim prej prestrukturirati, da postane podoben estonskemu, predvsem v partnerskem odnosu z izvajalcem," je dejal.

"Ključno pri vsem tem pa je, da je pacient  v ospredju. Naš ZZZS bi moral biti ključni servis slehernemu prebivalcu Slovenije," je jasen minister. Ki je dejal, da se bodo zgledovali po najboljših, tj. po Fincih. "Končna točka nam mora biti socialna država s socialnim zdravstvenim sistemom, s storitvami, ki so dostopne vsem," je dodal.

Kaj pa nepojmljive slike, ki prihajajo izpred ZD Bežigrad? "Tako ZZZZ kot tudi sleherni zdravstveni dom morata v dobi digitalizacije dobiti drugačen način za vpisovanje pacientov. V teh časih čakati pred zdravstvenim domom, da dobiš osebnega zdravnika, je nedopustno. Vendar pa ministrstvo tu nima pristojnosti, na to lahko le opozori," je dejal.

'Nemudoma ne more nihče zagotoviti dostopa do osebnega zdravnika'

Komentiral pa je tudi problematiko Ljubljane kot celote, tako ZD kot UKC. "V ostalih mestih so se na težave v bolnišnicah takoj odzvali in jih rešujejo. V Ljubljani temu žal ni tako in tako imamo v urgentnem centru stanje, kot je, še hujše je v ZD Ljubljana," ocenjuje Bešič Loredan. Poudaril je, da izrednih razmer v zdravstvu po večini Slovenije sicer ni.

Medtem so na ministrstvu opravili tudi več pogovorov z zdravstvenimi skupinami, organizacijami, sindikati. Predstavniki Zveze organizacij pacientov Slovenije so mu na primer dostavili dokument, v katerem so mu predstavili več ukrepov in priporočil na zdravstvenem področju. "To je bil eden redkih sestankov, ko je nekdo ponudil roko," je dejal. Ena od bolj zanimivih idej se mu je zdela vpeljava številke 111, na katero bi se lahko uporabniki obrnili in prejeli informacije. O tem bodo govorili prihodnji teden.

Glede napovedane stavke pacientov pa je dejal, da ga žalosti zahteva, da je treba "nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika". "Nemudoma ne more nihče zagotoviti dostopa do osebnega zdravnika," je izpostavil, saj da je manko družinskih zdravnikov v Sloveniji tolikšen, da tega nemudoma ni mogoče rešiti. Lahko pa, da delajo na tem, da bodo sčasoma povečali število družinskih zdravnikov v Sloveniji.

Najbolj ga je sicer zmotilo dejstvo, da je eden od predlogov povečanje glavarinskega količnika za delo družinskih zdravnikov na 2300. "Zdravstveno osebje na primarni ravni, večina teh dela pošteno in korektno in ima v povprečju več kot 2200 tudi 2300 glavarinskih količnikov že zdaj. Zahtevati, da jim to nemudoma uzakonimo, je milo rečeno krivično in zavajajoče." Ob tem pa tudi, da Glas ljudstva ni izpostavil korupcije v zdravstvu.

'Pozivanje ljudi na ceste pomeni ekstremizem'

Minister je ob tem dodal tudi, da se z ustvarjanjem izrednih razmer straši ljudi. "Naloga mene kot ministra in celotne vlade je, da to pomirimo. Ljudje, ki imajo zdravo pamet, se zavedajo težke situacije in upam tudi, da vidijo, kdo v ozadju vse to potencira. Pozivanje ljudi na ceste pomeni ekstremizem," je dejal. Ter ob tem poudaril, da smo pred 30-letno priložnostjo, da se reforma zdravstvenega sistema naposled le začne.

Ljudi je pozval k zdravemu razumu ter ob tem zagotovil, da vlada dela na reševanju težav zdravstva ter ob tem dodal: "Če se da težave urediti v vseh drugih slovenskih krajih, se da to urediti tudi v Ljubljani. V zdravstvu, ko smo naredili oba regijska obiska, ni izrednih razmer, vsaj po večjem delu Slovenije ne." Besede, ki jih je namenil nedolgo po tem, ko je dejal, da je že deset let 110.000 do 120.000 ljudi brez osebnega zdravnika. A ob tem je dodal tudi, da številni neopredeljeni pacienti zdravnika nočejo imeti. Pa tudi navkljub stanju, ki ga vidimo: pomanjkanje družinskih zdravnikov, do vpeljava ambulant za neopredeljene, pa tudi dolge vrste čakajočih pred ZD Bežigrad.

"So pa izzivi, so zahtevni časi, a pacienti so oskrbljeni. Komunikacija med primarno in sekundarno ravnjo morda res ni najboljša. Vendar pa krivda ni pri pacientih, niti ni pri zdravnikih. Krivda je pri vseh tistih, ki so zdaj tiho," je ob tem dejal.

Špekulacije o 'zaprtju in prodaji' dveh zdravstvenih domov

Kaj pa odgovarja na vprašanja o njegovih nedavnih besedah, da naj bi se na območju Ljubljane zapirala dva zdravstvena domova, ki naj bi ju nato ljubljanski župan Zoran Janković želel prodati? Kot odgovarjajo v Zdravstvenem domu Ljubljana, o tem nimajo nobenih informacij. Janković je nad ministrovimi obtožbami zgrožen, vendar pa izjav podrobneje ne želi komentirati, dokler se ne sreča z Bešičem Loredanom.

Kaj pa minister? Ta poudarja, da mora podrobnosti razkriti župan sam. "Sam si niti v sanjah ne morem predstavljati, da bi župan prodajal zdravstvene domove, ker so na elitnih lokacijah. A sam sem na to, kar so mi prišepnili, tudi opozoril," je dejal. V ZD Ljubljana so sicer uvedli izredni nadzor, da je ustanoviteljica ZD Ljubljana občina ter da je tako le ona kompetentna, da odgovori, kaj se dogaja v Ljubljani.

"Osebno z Jankovićem o tem ne bom polemiziral. Naslednji teden ga pričakujem na ministrstvu, kjer bomo predali vse dokumente, tako njemu kot Gibanju Svoboda v mestnemu svetu," je dodal.

Ob tem pa tudi kritika vodstva ZD Ljubljana. Kot odgovarja minister, sam ni pristojen, da bi direktorico zdravstvenega doma Antonijo Poplas Susič pozval k odstopu. Tu so pristojni drugi, da naredijo, kaj takšnega.

Vlada meni, da ravnanje Fidesa pomeni zlorabo pravice do stavke

Ob tem je kritiziral tudi napovedano stavko Fidesa. "Pogajanja vedno pomenijo kompromis, in ne igre, v kateri ena stran dobi vse na račun druge strani in predvsem na račun pacientov," je dejal. Vlada tako meni, da ravnanje Fidesa pomeni zlorabo pravice do stavke. Odgovor vlade je usklajen z ministrstvoma za javno upravo in finance ter s predsednikom vlade.

Na vprašanje, ali bodo s predstavniki sindikata pred stavko sedli za skupno mizo, je odvrnil, da bodo stavkovne zahteve obravnavane v skladu z že podpisanim sporazumom. "Vseh pet zahtev, ki so tukaj naslovljene, lahko zapremo v pogajanjih o zdravstvenem stebru do 1. aprila," je prepričan. V ponedeljek je na ministrstvu predviden pogovor s predstavniki Fidesa, a za zdaj še ni jasno, če bo do njega prišlo.

V Fidesu so za STA so dejali, da uradnega vabila še niso prejeli, vsekakor pa pričakujejo čimprejšnji začetek oz. nadaljevanje pogajanj. Danes so prejeli odgovor vlade na stavkovne zahteve. "Pričakujemo, da bo vladna stran imenovala pogajalsko skupino in da se bodo odprta vprašanja v zvezi s stavkovnimi zahtevami in napovedano stavko reševala v socialnem dialogu," so dodali.

V Fidesu poleg odprave plačnih nesorazmerij v zdravstvenih timih sicer zahtevajo tudi javno in jasno opredelitev vlade, da za nevzdržne razmere niso odgovorni zdravniki. Zahtevajo tudi oblikovanje jasne karierne poti zdravnikov in prenos napredovanj, doseženih v času specializacije, ki se sedaj zdravnikom po opravljenem specialističnem izpitu ne upoštevajo. Zadnja stavkovna zahteva pa je dosledno upoštevanje standardov in normativov. Ob tem pričakujejo tudi vzpostavitev pravnih podlag in virov financiranja za fleksibilno nagrajevanje zdravnikov in zobozdravnikov, ki te standarde in normative presegajo.