Bešič Loredan pred skupščino ZZZS s pojasnili glede zdravstvene reforme

Edina točka dnevnega reda izredne seje skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo stališče zavoda glede napovedane zdravstvene reforme. Na sejo so povabili tudi ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, od katerega so pričakovali dodatna pojasnila o izhodiščih za reformo. Bešič Loredan je na seji izpostavil predvsem pomen transparentnosti sistema, da bo jasno, ali je zbran denar za zdravstvo uporabljen smotrno in učinkovito.

Poudaril je, da bodo, ko bodo na ravni vlade zedinjeni glede sprememb in ko bodo imeli zastavljene temelje, pristopili tudi do ZZZS. "V to vas bomo vključili. Druge poti ni," je zagotovil minister. "V tem hipu imamo več opcij, ki jih pretresamo. Ko jih bomo potrdili, bo o tem razpravljal še strateški svet za zdravstvo. O ničemer ne bomo odločali, ne da bi našli najširši možni konsenz," je še dejal.

Ključna pri tem je digitalizacija, na ministrstvu pripravljajo tudi napovedan zakon o digitalizaciji zdravstva. Kot je ob današnji predstaviti osnutka izpostavila v. d. generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenka Kolar, želijo predvsem sistem poenotiti. Ob tem vidijo največjo težavo pri iskanju ustreznih tehnoloških kadrov, med odprtimi vprašanji pa so predvsem, kateri zdravstveni delavci bodo imeli vpogled v pacientove podatke, v katere podatke in koliko časa ter kakšno vlogo bi pri tem imel pacient.

Član upravnega odbora ZZZS Borut Čeh je dejal, da pozdravlja kakršno koli reformo na tem področju, saj se na tem ni delalo zadnjih 20 let. Da pa mora biti ta strukturirana in narejena dobro. "Prav tako pozdravljam digitalizacijo, to je tudi edina pot naprej," je dodal, a ob tem poudaril, da bodo morali reševati tudi kadrovski problem. "Ne bomo morali zagotoviti le digitalizacije, temveč tudi kader, ki bo to digitalizacijo izpeljal."

Digitalizacija je sicer le ena od reformnih izhodišč, ki jih na ministrstvu želijo implementirati z začetkom naslednjega leta, ko naj bi po napovedih reformirali tudi plačni sistem javnih uslužbencev, uredili problematiko družinske in urgentne medicine ter prenovili ZZZS. Z reformo želi vlada nasloviti tudi kadre, absentizem, koncesionarstvo ter financiranje, a rešitve za to naj bi zaživele z letom 2025.

Kako točno naj bi bila videti prenova zdravstvene blagajne, minister ni podal konkretnih pojasnil, večkrat pa je poudaril pomen vzpostavitve transparentnosti sistema s primerljivimi podatki. "Za vsak evro, ki ga damo za zdravstvo, moramo točno vedeti, za kaj smo ga porabili," je poudaril.

Predsednik skupščine Drago Delalut je bil z nastopom ministra le delno zadovoljen. "Pričakoval sem, da bo že danes jasno, kakšna naj bi bila reforma zdravstvenega zavarovanja," je dejal v izjavi za medije po koncu seje skupščine.

Da so ostali brez konkretnih odgovorov glede zdravstvene reforme, je ocenila tudi predsednica upravnega odbora ZZZS Irena Ilešič Čujovič. Ob tem meni, da je minister mislil resno z napovedjo, da bodo ZZZS aktivno vključili v pripravo reforme. "To je edini način, da bomo prišli do nekega širšega družbenega konsenza, ki ga v tej državi potrebujemo glede zdravstvenega sistema," je dejala.

So pa zato bolj zadovoljni z odgovorom ministra glede vladnih navedb o koruptivnosti ZZZS, ki so bile tudi povod za sklic izredne seje skupščine. Po besedah Delaluta so bili nad izjavami predsednika vlade in ministrstva po januarskem vrhu koalicije zelo presenečeni, a je Bešič Loredan dovolj jasno odgovoril, da ni bila mišljena koruptivnost skupščine in upravnega odbora.

'Ne skrivamo nobenih podatkov'

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je medtem ponovno zavrnila nedavne očitke vlade. Nad obtožbami so bili presenečeni, ZZZS svoja pooblastila izvaja zakonito, prav tako je pripravljen na prehod v sodobnejših zdravstveni sistem, je dejala. Izpostavila je tudi, da računsko sodišče, ki v preteklosti pri poslovanju ZZZS ni odkrilo nepravilnosti, ni samo nadzor računovodskih izkazov, ampak tudi zakonitosti, gospodarnosti in smotrnosti poslovanja.

"Naše stališče je jasno. Zagovarjamo javni, organizacijsko učinkovit zdravstveni sistem, v katerem se namensko zbrana sredstva porabijo za zdravljene in v katerem se delo plačuje po učinkovitosti in kakovosti," je poudarila.

Zatrdila je tudi, da ne skrivajo nobenih podatkov, kar je bil tudi eden od očitkov ministra. "Vsi uporabniki, ki imajo pravno podlago za koriščenje ali vpogled v te podatke, te podatke tudi dobijo. Tudi ministrstvo za zdravje jih bo prejelo, samo da si zagotovi pravne zakonske podlage. Mi smo temu izjemno naklonjeni, glede na to da je naša želja, da se podatki uporabljajo za odločitve," je dejala v izjavi za medije.

Delalut je ministrstvu še očital, da se s hitrim sprejemanje zakonodaje ustvarja vtis, da razprava z javnostjo ni zaželena. V skupščini so zato tudi izrazili skrb, da bi tako izviseli pri predlogih za prenovo ZZZS.

Bešič Loredan je pojasnil, da temelje strukturnih sprememb ZZZS pripravlja vladna skupina. V treh tednih naj bi predstavili oz. ZZZS obvestili o pripravljenih rešitvah. "Nič ne bomo prehitevali, nič ne bomo skrajševali, o ničemer ne bomo odločali, dokler ne bo najširšega možnega konsenza," je napovedal minister.

Iz daljše razprave članov skupščine je bilo razbrati, da s predstavljenim niso najbolj zadovoljni. Podpredsednik skupščine Jakob Počivavšek je ob tem izpostavil, da bi bilo treba urediti oz. uskladiti podatke pred reformnimi ukrepi. Predstavnik delodajalcev Branko Meh se je spraševal, kako bo vlada zagotovila dodatna sredstva: "Nameravate ta denar dobiti z dvigom prispevkom zaposlenih, dvigom davkov za gospodarstvo?"

Samo Fakin, sicer nekdanji direktor ZZZS in minister za zdravje, meni, da se že sedaj natančno ve, kako je bil porabljen denar ZZZS. Če pa zdravstveni zavodi in bolnišnice nimajo analitike, je to problem ustanovitelja, meni Fakin. Po njegovih navedbah se je glede na podatke, ki da so na voljo, storilnost v zdravstvu v zadnjih letih zmanjšala.

Predstavnica zavarovancev Martina Vuk pa je posvarila pred tem, da bi javni zdravstveni zavodi postali gospodarske družbe. "Koncesionarji so gospodarske družbe in kaj imamo - kreativno računovodstvo in poslovanje. Namen zdravstva ne sme biti ustvarjanje dobička," je dejala.