Zapozneli histološki izvid naj ne bi vplival na potek zdravljenja in izid bolezni pri 40-letni bolnici Jasni Pungeršek, ki je pred več kot mesecem dni umrla za rakom, so prepričani v celjski bolnišnici. "Kirurg je dobil histološki izvid nedopustno prepozno, kirurški poseg pa je bil opravljen istega dne po prihodu pacientke v celjsko bolnišnico in je bil tumor takrat izrezan široko v zdravo tkivo. Zaradi zakasnelega histološkega izvida bolnica ni dobila dodatne imunoterapije, ki se je takrat izvajala v okviru kliničnih raziskav, danes pa zanesljivo vemo, da takšno adjuvantno zdravljenje ne vpliva na prognozo bolezni," je zapisano v zaključku poročila celjske bolnišnice o internem strokovnem nadzoru, ki ga je strokovni svet bolnišnice zaradi smrti omenjene pacientke uvedel v začetku meseca.
Kot je znano, je Pungerškova že konec leta 1998 zbolela za rakom, štirje izvedenci pa so v okviru internega strokovnega nadzora ugotavljali, ali je bila pri umrli pacientki histološka preiskava opravljena z zamudo. Primer umrle bolnice je že pred leti obravnaval strokovni svet bolnišnice v predprejšnji sestavi. Bolnica se je namreč takrat pritožila na način zdravljenja in se je pogovarjala tudi s pravno službo bolnišnice. Pred tremi leti pa je prek svoje odvetnice vložila odškodninski zahtevek, na katerega bolnišnica doslej sploh naj ne bi odgovorila.
Umrli bolnici so celjski zdravniki pred leti s hrbta odstranili znamenje, vzorec tkiva pa je bil poslan na histološko preiskavo. Ker bolnica s strani bolnišnice ni bila obveščena, da je zbolela za rakom, se naprej ni zdravila. Šele takrat, ko je na telesu začela opažati kožne spremembe, se je ponovno obrnila na zdravnike v celjski bolnišnici ter na Onkološki inštitut v Ljubljani, kjer je bilo ugotovljeno, da ima maligni tumor. Ljubljanski onkologi so jo takoj začeli zdraviti, vendar je bil tumor neozdravljiv.
Okrožno državno tožilstvo v Celju je pred dvema mesecema na sodišče podalo predlog o uvedbi posameznih preiskav zoper dva celjska in enega trboveljskega zdravnika, in sicer zaradi suma kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja. Preiskava še ni zaključena, če pa bodo zdravniki spoznani za krive, jim grozi zaporna kazen do enega leta.
Minister za zdravje Dušan Keber, ki se je v začetku meseca mudil v Celju, je glede kolektivne odgovornosti celjskih zdravnikov zaradi zamud, ki so v zadnjih 15 letih nastale pri izdelavi histoloških mnenj, povedal, da vsi zdravniki v celjski bolnišnici nastopajo kot posamični krivci. "Pri tako številnih zamudah pri histoloških preiskavah, pri takšnih pomanjkljivostih, ki so bile zgrešene, so sodelovali številni zdravniki. In za to kolektivno odgovornost so odgovorni posamični zdravniki. Pri zakasnitvi histoloških preiskav je šlo za veliko malomarnost in kršenje zdravniške etike. Najmanj, kar lahko doleti odgovorne zdravnike, so ukrepi častnega razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije," je nedavno dejal Keber.
Pred letom dni je v celjski bolnišnici izbruhnila afera, ko so mediji razkrili, da so celjski zdravniki v zadnjih 15 letih odvzeli 2500 vzorcev tkiv, ki potem niso bili histološko pregledani. Ministrstvo za zdravje je zato spomladi letos v celjski bolnišnici uvedlo strokovni nadzor. Patolog z ljubljanskega onkološkega inštituta je pregledal 773 odvzetih vzorcev od že omenjenih 2500 in med njimi ugotovil kar 91 tumorjev. Ob izbruhu afere so v vodstvu celjske bolnišnice pojasnili, da je do zamud pri histoloških preiskavah prihajalo zaradi nezadostnega števila patologov, ki pa so odvzete vzorce lahko pošiljali na preiskave tudi v druge bolnišnice, če sami niso zmogli pregledati vseh vzorcev.