Kandidat za evropskega komisarja Vesel SDS-u ponuja poenotenje

Vprašanje, ki se tudi zastavlja ob njegovi kandidaturi, je o možnosti, da bi se ponovila slaba zgodba, ko je leta 2014 kandidirala Alenka Bratušek in doživela neuspeh v Evropskem parlamentu.

Kot kandidat se bom pogovarjal z vsemi  poslanci, pravi Vesel, seveda tudi s poslanci SDS. Upa, da bi se lahko pri vprašanju podpore slovenskemu kandidatu vendarle poenotili. Bi na to lahko vplival spor še iz časa epidemije covida-19, ko je bil Tomaž Vesel na čelu Računskega sodišča in je prišel v spor z vlado Janeza Janše zaradi revizije poslov z zaščitno opremo? Sam temu ne pripisuje prevelikega pomena.     

Ali morajo evropski komisarji bolj zastopati nacionalne interese države, iz katere prihajajo? Do kakšne mere premier Robert Golob pričakuje, da bo imel v Bruslju "svojega človeka"?

Ker je politično precejšnja neznanka, v politiki se pravzaprav nikoli ni udejstvoval, tudi ni član nobene stranke, je pomembno izvedeti, kakšna so   mnenja kandidata o temah, ki prevladujejo v predvolilnih soočenjih kandidatov za evro poslance.  

So mu zdi priznanje Palestine pravo dejanje? Bi za dogajanje v Gazi uporabil besedo genocid?

Ali Evropska unija ustrezno rešuje vprašanje migrantov? Je tukaj na preizkušnji temeljna vrednota Unije, solidarnost?

Zakaj je beseda zeleni prehod postala tako osovražena in zasmehovana? Se mu zdi, da je kratkovidno, da se desni pol politike, ki ustavlja okoljske ukrepe, pri tem predstavlja kot racionalen, v nasprotju z zelenimi, levico, ki ob tem obveljata za naivne sanjače ali celo za tiste, ki škodijo nasploh ljudem? Kaj če je zgodba obrnjena in so oni pravi realisti, sploh če upoštevamo alarmantne podatke številnih študij o okolju? 

Za novo jedrsko elektrarno bi pa oblikoval nekakšen odbor, sestavljen iz uglednih predstavnikov javnosti za nadzor postopkov, porabe denarja itd.

Glede "uporniških" držav, kot je Madžarska, verjame v moč prepričevanja in argumentov.

Osebno ga zanima tudi tema, ki je v predvolilnih razpravah skoraj ni slišati, čeprav je ključna. Gre za vedno večjo neenakost in naraščanje revščine, vprašanje, ki potiska veliko ljudi v obup, odgovore pa iščejo pri strankah, ki jim ponujajo grešne kozle, kot so migranti ali pa zeleni prehod. Ni pa sistemskih rešitev,  kot so denimo večje obdavčitve včasih ogromnih  dobičkov velikih igralcev na trgu.

Bi bilo smiselno razmišljati o skupni, primerljivi davčni ureditvi, da ne bi bile denimo zdaj sredi Evrope tudi države, ki so kot davčne oaze, da bi bili davki bolj pregledni in v korist države blaginje? 

Kako gleda na civilno družbo, je podpisal pobudo Inštituta 8. marec za dostopen in varen splav povsod v Evropi?

Se bo, če postane kandidat, preselil v Bruselj, tudi glede na njegov hobi, je namreč lastnik enega najlepših vrtov v Sloveniji, ob tem soavtor dveh knjig o vrtu in rožah, pa avtor kuharske knjige. Dobro je imeti hobi, pravi, vendar, kot je dejal ob tem naštevanju, ne pozabite, da sem tudi soavtor dveh knjig o Evropski uniji.   

 In  sporočilo, ki ga je med pogovorom ponovil večkrat: dajmo izkoristiti bon za demokracijo, ki ga imamo, torej pravico, da volimo svoje predstavnike.