Meteorolog Brane Gregorčič z Arsa izpostavlja, da ljudje mislijo, da so tornadi bolj omejeni na Ameriko. "To sploh ne drži, lahko se pojavljajo povsod po svetu, tudi v Aziji, tudi v Evropi. Vsako leto se jih v Evropi pojavi prav gotovo nekaj sto."
Gregorčič dodaja, da je izrazit tornado Slovenijo prizadel avgusta leta 1986. "Takrat je prečkal Ljubljansko barje in hitrost vetra v njem je bila ocenjena na dobrih 200 kilometrov na uro. V naši bližini je bil morda najmočnejši tornado med prvo svetovno vojno leta 1916 v Wiener Neustadtu, kjer je bilo 34 smrtnih žrtev."
Pred dvema letoma pa je tornado prizadel tudi Ilirsko Bistrico, kjer je poškodoval štiri hiše. "Tornado se razvije ob močni nevihti, kadar je recimo smer vetra po višinah različna in pride do vrtinčenja zraka. Potem se ustvari tak vetrovni vrtinec, v katerem je lahko hitrost vetra bodisi okoli 200, lahko pa celo 300, 400 kilometrov na uro."
Najmočnejši tornadi lahko dvignejo tudi avtomobile, če jih zajamejo, vendar v Evropi takšnih tornadov skorajda ne poznamo, pravi.
Da bi se zgodilo kaj podobnega kot v Parizu, kjer je veter prevračal žerjave, bi moral biti izpolnjen še en pogoj: veter bi moral pihati z več kot 200 kilometri na uro.
Če tornado nastane nad morjem, takemu pojavu pravimo vodna tromba. Takih pojavov je na Jadranu veliko, razlaga Gregorčič. "Vemo, da so takšni tornadi povzročali že v preteklosti precej škode tudi v Padski nižini, v Benetkah in okolici, v Istri, pa tudi vzdolž jadranske obale."
Razgiban in hribovit teren precej ovira nastanek tornadov, zato Gregorčič zaključi, da je stopnja ogroženosti Slovenije zaradi tornadov zelo nizka.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.