"Moram priznati, da sem si predstavljal, da bo malce drugačna, da bo bolj ponotranjila tiste odločitve s 25. junija in z dneva priglasitve. Mi smo uspeli nekako urediti ali zavarovati zunanje meje. Ne bojimo se, kdo bo čez mejo prišel, ampak mislim, da imamo probleme od znotraj," na vprašanje, ali si je pred 35 leti Slovenijo predstavljal, da bo takšna kot je zdaj, odgovarja Lojze Peterle.
"Mi se sami nismo uredili, zato imamo v parlamentu 'zmerjalnico', zato imamo težke besede na različnih koncih in jaz govorim o potrebi po drugačni kakovosti slovenske medsebojnosti. Mi imamo sedaj večjo polarizacijo, kot smo jo imeli leta 1991," dodaja prvi predsednik slovenske vlade.
Kako pa si je Slovenijo takrat predstavljal Tone Rop?
"Takrat smo si to seveda predstavljali idealistično. Jaz sem si vedno želel, da bi Slovenija stopila ob bok tistim najbolj razvitim zahodnoevropskim državam. In če danes pogledamo nekatere številke, pravzaprav kaže, da smo v marsičem uspeli," pa pravi četrti premier samostojne Slovenije.
"Ob takem prazniku moramo povedati tudi kakšno pozitivno številko. Nedvomno se je v Sloveniji v tem času odvila visoka gospodarska rast. Standard ljudi se je izboljšal. Če pogledamo primerjavo med Slovenijo, Portugalsko in Španijo, vidimo, da je Slovenija prehitela Portugalsko in se približala Španiji. Italija je imela dvakrat večji BDP kot Slovenija in danes je Slovenija relativno blizu tudi Italiji. Nobena nova članica EU nas ni prehitela. Res je, da nas je ujela Češka in da se približuje Estonija. Skratka, ta del je bil relativno uspešen," meni Rop.
Še posebej pa je ponosen na slovenski sistem izobraževanja. "Ko smo vstopili v Evropsko unijo, smo imeli na leto približno 6000 diplomantov, danes jih imamo 20.000. Imamo več doktorjev znanosti, torej smo investirali v ljudi."
Rop ob tem poudarja, da je veliko pozitivnih lastnosti, so pa seveda tudi veliki izzivi. "Govorim o tem, kako ljudje živijo in s čim se politika ukvarja. Slovenija ima izzive na področju staranja prebivalstva. Imamo probleme v zdravstvu, probleme s pokojninskim sistemom in jih bomo še imeli. Imamo probleme s konkurenčnostjo gospodarstva, če želimo ohraniti sebe in to državo v taki kondiciji. Problemov bi lahko našteli še veliko. Imamo težave tudi z umetno inteligenco, digitalizacijo in modernizacijo države. Torej imamo številne izzive in z njimi se je treba spopasti," pravi.
Peterle sicer meni, da smo bolj razklani kot v času osamosvajanja. Kako gleda na to, da sta danes na proslavi govorila tako predsednica republike Nataša Pirc Musar kot predsednik vlade Janez Janša? Kar nekaj polemik je to vzbudilo, češ, da je doslej govorila samo predsednica države. Vidi to kot neko razklanost med predsednico države in predsednikom vlade, ali to, da sta nastopila oba, kaže na strpnost?
"Jaz bi rekel, da je razklanosti v Sloveniji več vrst, tudi institucionalne na najvišji ravni. Temeljna razklanost pa je tista, ki zaenkrat ne dovoljuje pokopati ljudi, ki že 80 let čakajo na pokop. Tukaj gre za civilizacijsko normo. Ko sem poslušal oba govornika, sem bil po svoje vesel, da sta sicer povedala vsak svoje, vendar na kulturen način. Rad bi izpostavil, da sta oba skoraj z istimi besedami poudarila, da potrebujemo nek slovenski 'skupaj. Tukaj smo šibki. Seveda pridejo na dan tudi stvari, ki bolijo. Ne čudi me, da je predsednik vlade ponovno omenil muzej osamosvojitve. Ne moremo imeti pod eno vlado muzeja, pod drugo pa ne, potem pa ga čez štiri leta spet ustanoviti. To velja tudi za mnoge druge zadeve. Torej želel bi si, da bi na podlagi takih stavkov, ki jih želim pozitivno tolmačiti, prišlo tudi na najvišji ravni do pogovora o tem, kako sodelovati. Včasih se Slovenija obnaša kot popek sveta. Marsikoga bi učila, kaj naj počne na tem svetu, sami pa si težko podamo roko," odgovarja Peterle.
Kako pa je govora videl Rop?
"Jaz bi ob tej priložnosti predvsem rad govoril o tistem, kar sem videl skupnega. Na to bi rad posebej opozoril. Predsednik vlade je na primer posebej poudaril, da želi biti udeležen pri ustvarjanju Slovenije, v kateri bodo sanje slehernika dovoljene in kjer se bodo lahko tudi uresničile. Torej države, kjer bo uveljavljena skrb za vsakega posameznika. Predsednica je v svojem govoru zelo jasno povedala, da moramo ob tem, ko delamo davčne in gospodarske reforme, skrbeti za slehernika. Skrbeti moramo za socialno državo in se tudi sami omejevati. Mislim, da je to zelo pomembna točka. Če je predsednik vlade resno mislil to, kar je govoril, potem to pomeni, da bo tudi ta vlada znala poskrbeti za solidarnost in za socialno državo. To je namreč skrb, s katero smo vsi soočeni. Seveda me je zmotilo, ko je Janez Janša govoril o nekakšnem prvem in drugem polčasu. Dejal je, da smo bili prvih 15 let enotni, pozneje pa ne več. To deloma drži, vendar sem bil tudi sam v vladi v tistem 'prvem polčasu' in tudi takrat ni bilo vse enotno. Opozicija je bila ostra in je kritizirala vlado. Res pa je, da smo imeli en velik skupen cilj: vstop v Evropsko unijo, v evroobmočje in v Nato. Zato smo marsikatero težavo bistveno lažje premagali. Danes imamo bolj sofisticirane cilje in zato je težje doseči skupno besedo," pravi Rop.
Celoten pogovor najdete v videu zgoraj.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.