Slovenija

Bili smo tam, kamor ne boste vstopili živi

Ljubljana, 17. 09. 2024 17.43 | Posodobljeno pred 24 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Sara Volčič
Komentarji
37

Nekoliko nelagoden občutek je, ko se človek prvič sprehodi po stopnicah avle Medicinske fakultete v Ljubljani v klet, kjer domuje Inštitut za sodno medicino. Pa ne le zaradi tega, ker tam spodaj manjka dnevna svetloba, ampak tudi zaradi zavedanja, da tja z izjemo zaposlenih ne boste prišli prostovoljno.

Gre za prostor, v katerem zdravniki sodne medicine opravljajo obdukcije pokojnikov, v ambulanti na drugi strani, a še vedno spodaj pa preglede preživelih  žrtev kaznivih dejanj, ne le krvnih deliktov, ampak denimo tudi posilstev. Tu pregledajo tudi storilce kaznivih dejanj, ko jih ulovijo, prav tako povzročitelje prometnih nesreč. Predstojnik Inštituta  za sodno medicino, prof. dr. Tomaž Zupanc, dr.med., nam je za novo Kriminalno zgodbo v oddaji Svet na Kanalu A pokazal pot, po kateri zdravniki  sodne medicine in tehniki pridejo na delo.  V prostorih je zelo tiho, a ljudje, ki sem jih srečala, so bili vsi vedri in ni bilo čutiti nobene tesnobe, četudi gre za poklic, ki nedvomno prinaša veliko stresa. Še posebej, če samo pomislimo, da je na obdukcijski mizi kdaj tudi kakšna mlajša oseba, celo otrok. Kako kanalizirajo svoj stres in stisko, zlasti če imamo v mislih nasilne smrti? 

Predstojnik Inštituta za sodno medicino, prof. dr. Tomaž Zupanc, dr. med
Predstojnik Inštituta za sodno medicino, prof. dr. Tomaž Zupanc, dr. med FOTO: Sara Volčič

"Pomembno je in to vprašamo vse, ki se zanimajo za delo pri nas, da imajo ljudje nek popoldanski hobi, nekaj, v čemer bodo lahko našli sprostitev. Jaz nisem iz Ljubljane, a sem na začetku svoje kariere po trikrat na teden hodil na takšen hrib, kot je Šmarna Gora," nam je zaupal predstojnik, ki ne skriva, da je v preteklosti zdravnikom bilo zelo hudo, ker je bila kriminaliteta višja, veliko več je bilo tudi žrtev prometnih nesreč. Proti težavam, ki so nastopile ob zahtevnem delu, so se nekateri borili kar z alkoholom, spet drugi so iskali psihiatrično pomoč, bili pa so celo poskusi samomora in na žalost, kot je poudaril, celo izvedeni samomori. "Zadnjih 15 let pa takšnih odklonskih vedenj na srečo ni več. To gre zagotovo pripisati napredku sodne medicine, upadu kriminalitete in nesreč, prav tako mlade usmerjamo v to, da se pri delu osredotočajo samo na tisto, kar obdelujejo, da ne razmišljajo o zgodbi, ki se je zgodila, oziroma o tem, da je človek, ki ga imajo na mizi, nekomu nekaj pomenil," je še dodal Zupanc. 

Obducenti pri delu ne smejo razmišljati o zgodbi človeka, osredotočiti se morajo le na delo.
Obducenti pri delu ne smejo razmišljati o zgodbi človeka, osredotočiti se morajo le na delo. FOTO: Sara Volčič

"Obdukcija pa se ne začne v obdukcijski dvorani, ampak že na terenu," nas je podučil Zupanc. Zdravniki sodne medicine so tako rekoč na vseh večjih zločinih v državi že v začetni fazi skupaj s kriminalisti, preiskovalnimi sodniki in tožilci. Zakaj je to pomembno? Ker je včasih položaj, v katerem je najdena žrtev, lahko že izjemno pomembna informacija za obducenta, pa način, kako so se razpršile kaplje krvi, najdeni  predmeti v okolici žrtve, ki so lahko bili uporabljeni pri zločinu.  Ti podatki bodo lahko odločali o tem, ali bo nek osumljenec prepoznan kot storilec in ali bo ta storilec za storjeno potem tudi odgovarjal. Zdravniki sodne medicine namreč za sodišča izdelajo izvedenska mnenja o vzroku smrti. Obstajajo tudi morilci, ki skušajo svoj zločin zvaliti na žrtev oziroma ga prikazati kot samomor.  "Bil je primer, ko je mož skušal dokazati, da naj bi prišlo pri ženi, ki je umrla, do samozategovanja zanke okoli njenega vratu. A ta sled zanke, ki je bila verjetno naknadno postavljena na truplo v položaj, ko bi do tega lahko potencialno prišlo, ni ustrezala stanju poškodbe na vratu," nam je opisal in priznal, da če zdravnik sodne medicine na terenu ne bi videl položaja zanke na vratu žrtve, bi lahko dopustil možnost, da je moževa razlaga verjetna. 

Orodje za obdukcijo
Orodje za obdukcijo FOTO: Sara Volčič

Ogledali smo si tudi orodje, ki ga imajo obducenti na voljo, kjer je prav vsak pripomoček, vsake škarje, rezilo in meter, namenjen točno določenemu opravilu. Opazovala sem zdravnico sodne medicine in tehnika med obdukcijo, ki sploh ni bila strašljiva, kot si marsikdo predstavlja. Spoštljivo in skrbno ter z občutkom nežnosti do pokojnika sta opravljala posege, ki so potrebni, da pridejo do odgovorov, ki se jih od njih pričakuje. In kakor koli se nam zdi boleče, da nekdo z orodjem odpira truplo naših domačih ali znancev, pa je obdukcija edini način, kako priti do odgovora, zakaj je nekdo umrl, ko ne gre za bolezen, za katero smo že prej vedeli. Kajti šele, ko imamo odgovor na vprašanje, zakaj je nekdo umrl, se s smrtjo lahko pomirimo in zatem tudi žalujemo za odhodom nam ljube osebe. 

KOMENTARJI (37)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ARNO50
18. 09. 2024 08.25
TAM sem bil na 14-dnevnem usposabljanju... Njihov "muzej" je fenomenalen...
amurr
17. 09. 2024 21.08
+2
Lej, ko enkrat umreš, te ni. Ne glede na pokop. Konec zgodbe. Moje truplo bo šlo na atomske raziskave. Morda na ta način lahko nekako pomagam?
amurr
17. 09. 2024 21.10
+3
Blue Dream
17. 09. 2024 21.11
+3
jurist
17. 09. 2024 21.07
+4
Kako že pravijo: psihiater malo zna in malo poštima, internist veliko zna a malo poštima, kirurg malo zna in veliko poštima, patolog pa vse zna in vse poštima, ampak prepozno... Sicer pa sem bil parkrat v okviru predmeta sodne medicine pri obdukciji. Razen smradu (sploh pri starejših truplih) ni bilo ne grozno ne strašljivo...
Blue Dream
17. 09. 2024 21.06
-2
ZIPPO
17. 09. 2024 21.04
+7
Po psihični zahtevnosti je poklic obducentov na drugem mestu. Vsa čast ljudem, ki to delo opravljajo.
ZIPPO
17. 09. 2024 21.07
+2
V ZDA plačaš in lahko prisostvuješ pri obdukciji.
13klu?
17. 09. 2024 21.04
+7
In kolikšne so tu čakalne dobe
Claus
17. 09. 2024 20.41
+1
no pred 15 leti je bilo malo drugače. nobenega spoštovanja do umrlega
--U--
17. 09. 2024 20.37
+7
Novinarji 24ur,ne pisiti umetnostno-leposlovne spise. Vaša naloga je spisati članek, v katerem nastopata glava,telo in rep. Ter da so napisana neumetnostno, brez pripovedovalnih tehnik. Članki na tem portalu so informativne narave in bi se tako morali držati. Vem, da vas zanese in da skušate čim več besed nametat, a prenehajte s tem. Nismo v 2-trialki osnovne šole. Ter začnite pisati čim bolj objektivno, brez očitnih komentarjev, ki so podlegli vašim subjektivni željam....
Myth4htyM .
17. 09. 2024 20.32
+17
Sem imel privilegij, da sem bil zaradi narave svojega poklica lahko prisoten v tocno tem institutu na eni od obdukcij. Lahko rečem samo kapo dol tem ljudem, ki to delajo. Tega dela večina ni sposobna opravljat.
travc
17. 09. 2024 20.31
+12
Tukaj si takoj na vrsti.
Geckko
17. 09. 2024 20.34
+3
Betuul
17. 09. 2024 20.28
-5
To se sploh nebi smelo kar takole razkrinkavat!
Hellsrael
17. 09. 2024 20.20
+0
deltex
17. 09. 2024 20.13
+13
Patologi so menda največji strokovnjaki za diagnostiko. Tu mislim na vse mogoče vzorce, ki jih patologi preiskujejo, da potrdijo ali ovržejo sum na kakšno bolezen. Tudi patologi obducenti imajo ogromno znanja, da lahko potrdijo vzrok smrti. Inštitut v Ljubljani je tudi širše v regiji znan po svoji strokovnosti in se z njim posvetujejo tudi kolegi iz Evrope.
Bonsai89
17. 09. 2024 20.11
+13
kapo dol vsem ki to opravljate. 👌ce bi kdaj ponovno razmišljala o poklicu, bi bil to eden ki bi bil na spisku. menim pa da manjka člankov, da se ljudem približa tema o smrti, ker ne razumem, zakaj se je toliko ljudi boji.
deltex
17. 09. 2024 20.22
+8
Res je, taki članki razbijajo tabuje. Tanatofobija, ali strah pred smrtjo je zelo pogosta, čeprav je najbrž bolj povezana z strahom pred trpljenjem, nemočjo pred neizbežnim...
Ivan Kostanjšek
17. 09. 2024 20.06
-16
…kdor se odloči za tak poklic, ni čisto diht…in verjetno preveč CSI nadaljevank…
proofreader
17. 09. 2024 20.03
+10
Zaključna dela v zdravstvu.
Mr Nobady
17. 09. 2024 20.02
-6
Pfff same babe, jaz bi brez problema opravljal ta poklic, res pa je da se nisem ravno rad učil...
Stauffenberg
17. 09. 2024 20.01
+6
Socialni psiholog in veliki mislec Erich Fromm je v knjigi Človekovo srce napisal, da so ljudje, ki delajo s trupli so v večini nekrofili, saj jih delo s trupli podzavestno notranje zadovoljuje-vznemirja ( ni mišljeno spolno). Priporočam v branje. Biofili nikoli ne bi sprejeli takega dela. Z njegovo definicijo se popolnoma strinjam.
deltex
17. 09. 2024 20.17
+2
Ja, dosti ljudi fascinira že smrt kot taka, spet druge pogrebni obredi in vse, kar je povezano z njimi, tretje pa trupla...sicer pa hvala za namig branja.
Myth4htyM .
17. 09. 2024 20.34
+6
Ne moreš rečt nekrofili, pa hkrati v istem stavku, da ne gre za spolno privlačnost. Definicija nekrofilije je spolna privlačnost do trupel.
Stauffenberg
18. 09. 2024 08.41
Prav sem napisal. Nekrofil je človek, ki ga smrt privlači in tudi trupla. Da pride do spolne zadovoljitve pri tem pa gre za skrajno vedenje in ni nujno, da pride do tega. Tudi za pedofile velja, da bo le del teh deviantnih osebkov dejansko spolno zlorabili otroka, v glavnem pa mu zadostuje opazovanje, dotikanje...tudi preko izbranega poklica.
kr en 123
17. 09. 2024 19.49
+17
Ampak je pa plus pri tem poklicu.. nobena stranka se še ni pritožila... pa tudi čakajo mirno...
Ivan Kostanjšek
17. 09. 2024 20.07
+2
Natoforever
17. 09. 2024 19.48
-5
ZIPPO
17. 09. 2024 21.08
+2