Bineta Kordeža predčasno izpustili iz zapora

Nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu je posebna komisija odobrila prošnjo za pogojni izpust in je že zapustil zapor na Dobu, poroča spletno Delo. Zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin je moral aprila 2016 za zapahe za šest let in tri mesece, a je po prestani polovični kazni lahko zaprosil za pogojni izpust.

Kordež je komisijo, ki odloča o prošnjah za pogojni odpust, za predčasni izpust tokrat zaprosil drugič, še na spletu piše Delo. Po njihovih navedbah pa bo nekdanji prvi mož Merkurja v postopkih proti drugim družbam oziroma odgovornim osebam, ki so bile povezane s spornimi posojili, s katerimi so financirali menedžerski prevzem Merkurja, zdaj nastopal kot priča.

Kordež je bil po besedah vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij Bojana Majcna odpuščen iz zapora, ker je izpolnjeval formalne pogoje. "Kriteriji za pogojno prestajanje kazni so določeni v kazenskem zakoniku - in sicer odnos do kaznivega dejanja, odnos do žrtve, samo prestajanje kazni in morebitne osebnostne težave. To so osnovni kriteriji, ki jih mora zapornik izpolnjevati, v tem primeru pa potem zavod pripravi predlog, o katerem nato odloča pogojna komisija. Formalni pogoj pa je, da prestane najmanj polovico kazni," je za oddajo 24UR ZVEČER pojasnil Majcen.

Predlog o predčasnem izpusti po njegovih besedah pripravi zavod, o njem odloča direktor, o tem, da se nekoga pogojno odpusti, pa končno odloči pogojna komisija, ki jo sestavljajo predsednika, predstavnik ministrstva za pravosodje, vrhovni tožilec in vrhovni sodnik.

Na vprašanje, koliko je pri nas pogojnih prestajanj kazni oziroma pogojnih odpustov, pa Majcen odgovarja, da se od leta do leta statistika sicer spreminja, se pa število giblje med približno 200 in 300 letno, približno isto število pa jih kazen prestane do konca.

Leta 2016 priznal krivdo za 11 kaznivih dejanj

Kordež se je pod drobnogledom preiskovalcev znašel decembra 2010, pol leta po prevzemu Merkurja. V primeru preprodaje trgovskega centra Primskovo je bil obsojen zaradi zlorabe položaja, in sicer na zaporno kazen šest let in pet mesecev zapora. Vrhovno sodišče pa je potem ko je bil že več kot leto dni za zapahi, deloma ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in razveljavilo sodbo, Kordeža pa izpustilo iz zapora.

Sledilo je novo sojenje. Tožilstvo je vložilo novo neposredno obtožbo zoper Kordeža, v katero je vključilo celotno serijo spornih poslov, od preprodaje centra Primskovo prek prenosa preostalih centrov na družbo HTC Dva do financiranja lastninjenja Merkurja prek obvodov. Šlo je za številna podeljevanja posojil, ki so večinoma ostala nepoplačana. Škoda je bila večdesetmilijonska.

V obtožnici je specializirano državno tožilstvo Kordežu očitalo nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin. Tožilec je na sodišču pojasnil, da se je v več letih nabral niz kazenskih ovadb zoper Kordeža, zadnja je bila podana novembra 2015.

Sodišče je Kordežu konec januarja 2016 po priznanju krivde za 11 kaznivih dejanj dodelilo novo skupno zaporno kazen sedem let in pol ter plačilo denarne kazni v višini 23.500 evrov.

Od dodeljene zaporne kazni se je odštel čas, ki ga je Kordež že preživel v zaporu, torej leto in tri mesece. Tako je imel Kordež do konca zapora še šest let in tri mesece.