Platforma

Biološka starost ni enaka številu let: zakaj se nekateri starajo hitreje kot drugi?

Ljubljana, 17. 11. 2026 00.15 pred dvema dnevoma 4 min branja 0

dr. Rok Kopinč

Dve osebi sta lahko enako stari, a je njuno telo v povsem različnem stanju. Na hitrost staranja vplivajo genetika, življenjski slog in številni biološki procesi, ki jih znanost šele dobro spoznava.

Kot pojasnjuje dr. Rok Kopinč, naši geni niso naša usoda, na nekatere procese, povezane s staranjem, lahko vplivamo tudi sami. Več o tem bo razkrito na konferenci Dolgoživost: kako ohraniti zdravje telesa, možganov in duševno kondicijo skozi življenje.

Zakaj se nekateri ljudje pri petdesetih letih počutijo in delujejo precej mlajši, drugi pa se že soočajo s kroničnimi boleznimi in upadom telesne zmogljivosti? Odgovor se skriva v razliki med kronološko in biološko starostjo. Kronološka pove, koliko časa smo že na svetu, biološka pa odraža stanje našega telesa in delovanje njegovih organov ter bioloških sistemov.

"Kako hitro se staramo, je deloma odvisno od genetskih dejavnikov, še v večji meri pa od načina življenja," pojasnjuje dr. Rok Kopinč, vodja raziskav in razvoja v podjetju Medex. Na naše staranje vplivajo prehrana, telesna aktivnost, kakovost spanja, stres, telesna masa, okolje, v katerem živimo, in tudi naša socialna angažiranost.

dr. Rok Kopinč
dr. Rok Kopinč
FOTO: Arhiv ponudnika

V telesu se postopoma kopičijo poškodbe

Staranje ni en sam proces, temveč preplet številnih bioloških mehanizmov. Telo je vse življenje izpostavljeno dejavnikom, ki povzročajo poškodbe celic, beljakovin in DNK. Organizem ima sicer učinkovite mehanizme za popravljanje poškodb in odstranjevanje okvarjenih celičnih struktur, vendar ti s staranjem postopoma izgubljajo učinkovitost.

Posledično se poškodbe kopičijo, celice izgubljajo svojo funkcijo, tkiva pa sposobnost obnavljanja. Med ključnimi značilnostmi staranja so poškodbe DNK, spremembe v izražanju genov, slabše delovanje mitohondrijev, kopičenje starajočih se celic in kronično vnetje.

Ti procesi so med seboj tesno povezani. Poškodovane celice lahko na primer preidejo v stanje celičnega staranja, pri katerem se ne delijo več, vendar ostanejo presnovno aktivne in v okolico sproščajo snovi, ki spodbujajo vnetje. Imunski sistem bi moral takšne celice prepoznati in odstraniti, vendar tudi njegova učinkovitost z leti upada.

Tako lahko nastane začaran krog: poškodbe celic spodbujajo vnetje, kronično vnetje povzroča dodatne poškodbe, imunski sistem pa vse težje vzdržuje ravnovesje.

Pridružite se konferenci Dolgoživost: kako ohraniti zdravje telesa, možganov in duševno kondicijo skozi življenje

Dr. Kopinč bo v okviru konference Dolgoživost: kako ohraniti zdravje telesa, možganov in duševno kondicijo skozi življenje, ki bo na sporedu 7. decembra 2026 v Cukrarni v Ljubljani, sodeloval na panelu Zakaj se staramo? Od biološke starosti do dolgoživosti., ki ga bo moderirala Maja Sodja.

Konferenca o dolgoživosti bo odprla vprašanja, kako lahko ohranjamo zdravje, vitalnost in kakovost življenja skozi različna življenjska obdobja. Ne zamudite priložnosti za srečanje s strokovnjaki in pogovore o temah, ki zadevajo naše vsakdanje življenje.

Zagotovite si svoje mesto na konferenci – kupite vstopnico že danes na https://platforma.si/zdravje-dolgozivost/.

Kronično vnetje lahko poteka brez očitnih simptomov

Posebno obliko kroničnega vnetja nizke stopnje, ki se pogosto pojavlja s staranjem, znanstveniki imenujejo inflammaging oziroma vnetno staranje. Posameznik ga lahko dolgo ne občuti, vendar lahko postopoma vpliva na presnovo, delovanje krvnih žil, občutljivost za inzulin in obnavljanje tkiv.

Kronično vnetje je povezano z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2 ter nekatere nevrodegenerativne in avtoimunske bolezni. Zanimivo je, da je lahko imunski sistem pri starejšem človeku hkrati manj učinkovit pri obrambi pred okužbami in prekomerno aktiven pri vzdrževanju vnetnih procesov.

Branka Javornik

Geni niso naša usoda

Čeprav genetika vpliva na sposobnost popravljanja DNK, uravnavanje presnove in delovanje imunskega sistema, to še ne pomeni, da je naša prihodnost vnaprej določena. Na izražanje genov in delovanje obrambnih ter presnovnih mehanizmov vplivajo tudi okolje in življenjske navade.

Pomembno vlogo ima pri tem epigenetika, ki proučuje mehanizme uravnavanja izražanja genov, ne da bi se spremenilo samo zaporedje DNK. Prehrana, telesna aktivnost, kajenje in drugi okoljski dejavniki lahko vplivajo na te mehanizme.

"Geni nam torej razdelijo določene karte, vendar je od našega življenjskega sloga precej odvisno, kako bomo z njimi igrali," slikovito ponazori Kopinč.

Tudi raziskave dvojčkov, ki imajo enako genetsko osnovo, kažejo, da se lahko njihova življenjska doba precej razlikuje glede na življenjske razmere in navade. Redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana, kakovosten spanec in opustitev kajenja so zato pomembni dejavniki zdravega staranja.

Ali lahko staranje tudi upočasnimo?

Znanost danes že pozna različne metode za ocenjevanje biološke starosti, med drugim na podlagi epigenetskih sprememb DNK. Vendar še nimamo enotnega testa, ki bi zanesljivo opisal biološko starost celotnega organizma.

Raziskovalci preučujejo tudi možnosti vplivanja na same procese staranja. Ena od pomembnejših raziskav na tem področju je bila študija CALERIE, v kateri so proučevali učinke zmernega zmanjšanja energijskega vnosa. Udeleženci, ki so dve leti zaužili približno 12 odstotkov manj kalorij, so po enem od epigenetskih kazalnikov pokazali približno dva- do triodstotno počasnejšo hitrost biološkega staranja. Vendar raziskava ni dokazala, da takšen ukrep podaljšuje človeško življenjsko dobo.

Veliko zanimanja vzbujajo tudi učinkovine, kot so rapamicin in metformin, senolitiki, namenjeni odstranjevanju starajočih se celic, ter raziskave celičnega reprogramiranja. Nekateri rezultati na živalskih modelih so obetavni, vendar za zdaj nimamo dovolj kakovostnih kliničnih dokazov, da bi lahko takšne pristope priporočali zdravim ljudem za podaljševanje življenja.

Kopinč zato opozarja na previdnost pri izdelkih, ki obljubljajo pomlajevanje ali upočasnjevanje staranja na podlagi ene same raziskave oziroma spremembe posameznega biomarkerja. Sprememba označevalca namreč še ne pomeni nujno izboljšanja zdravja ali daljšega življenja.

Cilj ni le živeti dlje, ampak čim dlje ostati zdrav

Kljub hitremu napredku znanosti ostajajo najbolj zanesljiva priporočila za zdravo staranje povezana z vsakdanjimi navadami. Redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana, zadosten spanec in opustitev kajenja imajo dobro znane koristi za zdravje ter zmanjšujejo tveganje za številne kronične bolezni.

"Naš cilj ne bi smel biti zgolj, da živimo čim dlje, temveč da čim večji del življenja ohranimo zdravje, telesno in miselno zmogljivost ter samostojnost," poudarja Kopinč.

Prav to je tudi eno osrednjih sporočil sodobne znanosti o dolgoživosti: pomembno ni le, koliko let bomo živeli, temveč predvsem, koliko od teh let bomo preživeli zdravi.


Naročnik oglasne vsebine je Pro Plus.

Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.
  • slika
  • slika 1
  • slika 2
  • slika 3
  • slika 4
  • slika 5
  • slika 6
  • slika 7
  • slika 8
  • slika 9
  • slika 10
  • slika 11
  • slika 12
  • slika 13
  • slika 14
  • slika 15
  • slika16
  • slika 17
  • slika 18
  • slika 19
ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083