Birokrati zavračajo odgovornost

Dušan Lesar iz Kočevja je izgubil denar, družinsko podjetje in svoj lastni dom zato, ker sta mu ministrstvo za okolje in občina Kočevje krivično prisodila lastništvo nad hišo, ki jo je nameraval kupiti potem, ko je moral zapustiti denacionalizirano stanovanje, v katerem je z družino živel 30 let. Plačati jo je nameraval z državno odškodnino, do katere je bil upravičen zaradi prisilne izselitve. A država mu jo je odrekla. "Ker je očitno,da je Dušan Lesar vzel kredit in ga zavaroval z nepremičnino, ki je v lasti njegovih družinskih članov," se glasi utemeljitev Marka Ravnika, odvetnika, ki je zastopal državo. Dejansko pa je kredit vzel za plačilo prvega obroka hiše, ki jo je šele nameraval kupiti.

Pogoj za pridobitev odškodnine za nakup druge nepremičnine je bila namreč že sklenjena prodajna pogodba zanjo, zato je Dušan prodajno pogodbo podpisal z lastnico, ki je ugodno prodajala hišo, kjer zdaj živita z ženo. ''S prodajalko sva se zmenila, da lahko živim v hiši in da ji pozneje plačam ta sredstva, ker je bilo treba nanje čakati leto ali še več,'' je povedal Dušan, ki pa sredstev nikoli ni dobil.

Hišo je namreč kupoval od ženske, ki ima po nesrečnem naključju enako ime kot njegova prava žena – Tončka Lesar, zato so birokrati zaključili, da je prodajalka hiše njegova žena. Kljub dokumentom in zagotovilom prodajalke, da z Dušanom ni v sorodu, so sodišča trdila drugače. Vrhovno sodišče je končno le ugotovilo, da Dušanu denacionalizacijska sredstva dejansko pripadajo. A to ni spremenilo dejstva, da se je država zmotila in da ni lastnik nobene nepremičnine.

Dušan pravi, da so mu zamenjali identiteto in mu kršili človekove pravice, s čimer se strinja tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. ''Sprašujem se, kako je to sploh mogoče in če je vrhovno sodišče vmes ugotovilo napako, kako naj ta človek, ki je oškodovan, zdaj sploh pride do neke pravične odškodnine. In te možnosti bomo zdaj preučili oziroma jih pregledali,'' je povedala.

Z ministrstva za okolje, kjer so Dušanu odvzeli pravico do denarja, pa so sporočili, da sploh niso zamešali imen in sorodstvenih vezi. Ampak da je sporno to, da je Dušan dve leti, preden jih je kot izseljenec iz denacionaliziranega stanovanja sploh zaprosil za odškodninska sredstva, že sklenil kupoprodajno pogodbo za hišo, ki bi jo moral v celoti plačati do januarja 1997, kar je pol leta, preden je sploh dal zahtevo za sredstva. ''Zato smo mu jih odvzeli," pravijo.

Vendar pa je dejstvo, da je Dušan to storil po črki zakona, ki pravi - "nadomestila se izplačajo šele potem, ko taka oseba že kupi stanovanje oziroma predloži kupoprodajno pogodbo zanj." Poleg tega sploh še ni bil lastnik hiše – to bi postal šele, ko bi bil kot to vpisan v zemljiško knjigo. Tam pa je ves čas pisalo, da je lastnica Tončka Lesar – ne njegova žena, ampak gospa, od katere je hišo želel kupiti, pa je zaradi krute birokracije nikoli ni.