Za zdaj slabo kaže, da bi zadeva kar tako izginila s predvolilne mize. Kdo je sploh tisti, ki je vprašanje izbrisanih sploh odprl?
Teh je veliko. Odprli so ga najprej tisti, ki so leta 1992 sprejemali zakonodajo, ki jo je ustavno sodišče spoznalo za nasprotje ustavi, in odprli so ga po mojem mnenju v taki zelo politični dimenziji vsi tisti, ki so se potrudili, in to dobro potrudili, da se danes ukvarjamo z vprašanji, ki z izbrisani niso prav zares povezana. Veliko se govori o tem, da se podeljuje državljanstva, ogromno govora je bilo o neznanskih odškodninah, gre za sama vprašanja, ki z izbrisanimi oziroma z zakonodajo, ki se v državnem zboru sprejema, prav posebne zveze nima. So se pa nekateri potrudili, da so to postale teme, da se je na njih zgradila nestrpnost ljudi do reševanja tega vprašanja. To je lepa populistična tema, na njej enostavno pridobivati politične točke, in nekateri so se odločili, da bodo to počeli.
Ocenjujete, da lahko vaša stranka zaradi tega vprašanja izgubi kaj glasov na volitvah?
Mi se zavedamo, da tukaj branimo neko pozicijo, ki jo je sorazmerno težko braniti. Mislim, da resna politika tukaj pač nima izbire. Ko se pogovarjamo o teh problemih doma ali v gostilni s prijatelji, je to ena vrsta problema, ko se pa pritiska na gumbe v državnem zboru, pa sprejemamo odločitve, ki jih bo presojala Evropa in na koncu koncev tudi ustavno sodišče. Ne glede na to, kaj si mi želimo, neka resna pravna presoja nam pač pove, kje se bo stvar končala, pa bi mi želeli to ali ne.
Veliko se govori o pritiskih, ki naj bi jih izvajali na člane državnega sveta. Kako odgovarjate na te obtožbe?
Ne, nismo pritiskali na člane državnega sveta. Mislim tudi, da ni bilo nobene potrebe. Tega referenduma si po mojem večina državljanov ne želi, tako kot nekatere druge referendume, v katere smo tudi letos padli brez potrebe.
Boste podprli zahtevo za presojo skladnosti referenduma z ustavo ali ne?
Gotovo. Mislim, da, kot sem rekel, si večina državljanov tega referenduma ne želi, tudi ne vem zakaj bi porabili ves ta denar za ta referendum, pa na koncu se vsi zavedamo, da bo ta zakon vendarle pristal na ustavnem sodišču. Vemo, kakšna je bila prva odločitev ustavnega sodišča. Če se ustavno sodišče ni premislilo in verjetno je razumno domnevati, da se ni, bo odločitev enaka, samo porabili bomo še nekaj mesec časa in nekaj sto milijonov tolarjev za to, da pridemo do istega rezultata, pri katerem smo bili že pred šestimi meseci.
Ali se potem lahko tudi zgodi, da bo vsa zadeva rešena v okviru sistemskega zakona?
Prav gotovo je sistemski zakon tisti, ob katerem bo velik del tega problema rešen. Ta t.i. tehnični zakon rešuje le del problema ustavne odločbe. O tistem zakonu bo veliko prilike, da se pogovorimo o tem, kdo si v resnici ta status zasluži in kdo ne. V LDS smo na tak razgovor absolutno pripravljeni.