Slovenija

'Bitka bo končana, ko bo vlada razveljavila koncesijo o energetski izrabi reke Mure'

Ljubljana, 23. 01. 2019 14.31 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

"Strokovnjaki so že v  80 letih dejali, da hidroelektrarne na Muri niso sprejemljive. Enako ugotavljajo še danes," pravi Sonja Bezjak, ki aktivno sodeluje pri aktivnostih za zaščito reke Mure. Minister Leben si je po mnenju okoljevarstvenikov v Veliki Polani privoščil populistično in zavajajočo izjavo, ki je po njihovem daleč od zagotovila, da hidroelekrarn na Muri zares ne bo.

Borci za Muro, združeni v kampanjo Rešimo Muro!, že leta opozarjajo na vrsto negativnih vplivov, ki bi jih na občutljiv habitat ob Muri imela gradnja in obratovanje hidroelektrarn. V torek jih je razveselil minister Jure Leben z besedami, da hidroelektrarn na Muri ne bo, a veselje je bilo kratkotrajno, saj je bilo Lebnove besede mogoče razumeti tudi drugače. 

Minister je v Veliki Polani v bistvu govoril samo o eni hidroelektrarni in še to samo v svojem mandatu. Dejansko je dejal, da investitorjem ni zaprl poti, ampak morajo samo najti boljše rešitve. Sonja Bezjak
Sonja Bezjak, vodja Muzeja norosti Trate, ki aktivno sodeluje pri aktivnostih za zaščito reke Mure in njeno revitalizacijo, razloži: "Strokovnjaki so že v  80 letih povedali, da hidroelektrarne na nižinski Muri niso sprejemljive. Enako ugotavljajo danes. Gradnja hidroelektrarn na Muri je energetsko nerentabilna, čemur pritrjujejo tudi energetiki v strateških dokumentih. V Energetski koncept Slovenije so tudi zapisali, da bi se novo načrtovane hidroelektrarne gradilo na neoptimalnih območjih, zato bodo tudi posegi v okolje večji in dražji."

Naravovarstveniki: Ogrožen bi bil vir pitne vode za 12 pomurskih občin

Celovita presoja vplivov na okolje za načrtovano hidroelektrarno Hrastje-Mota je pokazala, da je vpliv na okolje bistven in zato gradnja te hidroelektrarne ni sprejemljiva, dodaja Bezjakova: "Ob tem je treba poudariti, da je regija ob Muri v zelo slabem stanju, o čemer govorijo ekonomski in socialni kazalniki ter kazalniki zdravja ljudi."

Babičev mlin na Muri v Veržeju.
Babičev mlin na Muri v Veržeju. FOTO: Kanal A

Z vidika pridobivanje električne energije bi bila izraba reke Mure neekonomična. V Sloveniji imamo 22 velikih hidroelektrarn in približno 500 malih. Od tega devet hidroelektrarn na Dravi proizvede 70 odstotkov hidroenergije, 17 odstotkov proizvedejo elektrarne na Soči, ostalo pa savske in male hidroelektrarne. Treba je upoštevati tudi, kot veleva zakonodaja, da je treba najprej sprejeti ukrepe za učinkovito rabo in zmanjšanje porabe energije, kar državne strategije ne upoštevajo. Prav tako bi bilo treba najprej sanirati in nadgraditi obstoječe hidroelektrarne. Dravske, ki proizvedejo največ hidroenergije v Sloveniji, namreč ne delajo na maksimalni moči, ker imajo težave z muljem, ki jim zmanjšuje prostornino vode torej tudi kapaciteto za pridobivanje električne energije. Andreja Slameršek, Društvo za preučevanje rib

"Za ljudi, ki živimo ob Muri, je ključnega pomena ohranitev in izboljšanje kakovosti pitne vode, ogrožen bi namreč bil vir pitne vode za 12 pomurskih občin. Nadalje je ključno reševanje okoljskih težav, ki pestijo Pomurje kot so suše in poplave, zato so tudi načrtovane revitalizacije reke Mure, ki pa jih ni mogoče začeti izvajati dokler bo energetika bdela nad Muro," pojasnjuje Bezjakova. Dodaja, da je pomembna tudi prilagoditev na podnebne spremembe, ki se že dogajajo, najboljša prilagoditev pa so ohranjena mokrišča. "Tukaj je še sprememba mikroklime, težave z nabiranjem strupenega mulja pred energetskimi pregradami, negativni vpliv na poplavni gozd itd. Seznam negativnih vplivov hidroelektrarn na ekosistem in človeka je zelo dolg, čemur smo tudi priča na že obstoječih hidroelektrarnah v Sloveniji. Zato je ključno, da Mura za vedno ostane prosto tekoča reka."

Tako občinske razvojne strategije kot tudi regionalni razvojni program Pomurja opredeljuje Muro kot razvojno priložnost za nova delovna mesta v povezavi s turizmom. "Nova delovna mesta v regiji krvavo potrebujemo. Hidroelektrarne ne bodo prinesle zaposlitev, ampak bodo trajno uničile naše načrte v zvezi z zelenim turizmom. Ljudje, ki pa se že ukvarjajo s turizmom, pa bodo izgubili službe, saj nihče ne hodi preživljati prostega časa na energetske pregrade. Ponudniki vožnje z rafti po Muri, turistične kmetije in njim podobni bodo ob zaslužek oz. ob službe," še pravi okoljevarstvenica.

"Nova delovna mesta v regiji krvavo potrebujemo. Hidroelektrarne ne bodo prinesle zaposlitev, ampak bodo trajno uničile naše načrte v zvezi z zelenim turizmom," pravi Sonja Bezjak, ki aktivno sodeluje pri aktivnostih za zaščito Mure.
"Nova delovna mesta v regiji krvavo potrebujemo. Hidroelektrarne ne bodo prinesle zaposlitev, ampak bodo trajno uničile naše načrte v zvezi z zelenim turizmom," pravi Sonja Bezjak, ki aktivno sodeluje pri aktivnostih za zaščito Mure. FOTO: Amir Muratovič

'Želimo izpostaviti nepreglednost postopkov in nezadostno informiranje javnosti'

Borci za Muro so združeni v kampanjo Rešimo Muro!, ki jo podpira skoraj 80 lokalnih, regionalnih, nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacij. Kampanjo podpirajo številni naravoslovni in družboslovni strokovnjaki in znane osebnosti. V okviru kampanje so zbrali tudi 77.310 podpisov peticije za zaustavitev gradnje hidroelektrarn na Muri. V uradne postopke so vključeni Zveza društev Moja Mura, v kateri je okoli 30 nevladnih organizacij, Društvo za preučevanje rib, in Muzej norosti, Trate. Vse tri organizacije imajo status delovanja v javnem interesu in s tem pravico do sodelovanja v postopkih.
Mura je varovana z območjem Natura 2000, zaradi izjemne biotske raznovrstnosti, ki je največja na nacionalnem nivoju, kar je tudi botrovalo uspešni kandidaturi za biosferno območje pri programu Človek in biosfera pri Unescu. "Tako domačini kot drugi, ki prihajajo k nam na oddih, cenimo in spoštujemo ta bogat svet, ki ga moramo ohraniti tudi za prihodnje rodove. Ob tem pa želimo izpostaviti tudi nepreglednost postopkov, nezadostno informiranje javnosti nasploh, in še posebej domačinov, ki smo od reke vsakodnevno odvisni. Ob Muri ne bomo dopustili še ene gospodarske in ekološke škode na račun ozkega interesa tistih, ki jih zanima 20 let betoniranja, kolikor naj bi trajalo, da zgradijo vseh osem hidroelektrarn," zatrjuje Bezjakova. 

Na očitke zagovornikov gradnje, da bi lahko iz akumulacijskega jezera namakali kmetijske površine, odgovarja Andreja Slameršek, predsednica Društva za proučevanje rib: "Kar se tiče namakanja polj. Hidroelektrarne ne bodo prispevale k reševanju suš, ampak bodo težave poglobile, čemur smo tudi priča na Dravskem polju. Poleg tega je namakanje bolj učinkovito in cenejše brez hidroelektrarn. Verjetno v sušnih obdobjih tudi ne bo na razpolago vode za namakanje, saj za namene namakanja ne bodo ustavljali hidroelektrarne oz. zmanjševali proizvodnje električne energije."

Minister v Veliki Polani s svojimi besedami zavajal?

Vlada Marjana Šarca je zavezo o zaščiti reke Mure zapisala v koalicijski sporazum. "Njihova dejanja in tudi besede pa govorijo, da postopki tečejo dalje. Na dogodku v Veliki Polani je minister Jure Leben jasno povedal, da elektrarne, ene torej, ne bo v času njegovega mandata. Velja poudariti, da imajo Dravske elektrarne koncesijo za osem hidroelektrarn na Muri in da priprave za umestitev druge hidroelektrarne že tečejo naprej. To nam pove, da državljani svojim izvoljencem ne smemo zaupati," pravi Bezjakova in doda zagotovilo: "Za nas bo bitka končana, ko bo vlada razveljavila koncesijo o energetski izrabi reke Mure, v Energetski koncept Slovenije pa zapisala zavezo iz koalicijskega sporazuma, da bodo zaščitili Muro in na njej elektrarn ne bodo gradili."

Sonja Bezjak s svojim avstrijskim kolegom Eliasom Dornerjem iz Muzeja norosti na slovensko-avstrijskem mostu. "Gre za obmejno območje in čezmejno prizadevanje za reko," pravi Bezjakova.
Sonja Bezjak s svojim avstrijskim kolegom Eliasom Dornerjem iz Muzeja norosti na slovensko-avstrijskem mostu. "Gre za obmejno območje in čezmejno prizadevanje za reko," pravi Bezjakova. FOTO: Amir Muratovič

"Zaščititi reko Muro pomeni, da se pripravi akt o zavarovanju območja, v katerem se jasno zapiše, da hidroelektrarn na Muri ni možno graditi. Le na tak način se lahko zaustavi več kot 30 let trajajoča bitka za reko Muro. Žalostno je, da se moramo državljani s predstavniki svoje države boriti za svoje naravne vire, za svojo vodo in razvojne priložnosti," je jasna Bezjakova.

Ministrstvo: Ministrov glas bo vedno glas za zaščito Mure

Na očitke, da so ministrove besede v Veliki Polani poslale dvoumna sporočila so nam odgovorili tudi iz Ministrstva za okolje in prostor: »Koalicijska pogodba na strani 21 opredeljuje: "Zaščitili bomo reko Muro, pri čemer hidroelektrarn na tej reki ne bomo gradili". Minister Leben je odločen spoštovati koalicijsko zavezo in je zato včeraj povedal, da "dokler je on minister ne bo gradnje hidroelektrarn na reki Muri". S tem v mislih je minister Leben podal na vlado predlog, da se postopek državnega prostorskega načrta ustavi zaradi negativnega okoljskega poročila, saj si želi ohraniti potencial biosfernega območja."

Hkrati pa so dodali, da se minister Leben zaveda, da je Ministrstvo za okolje in prostor pravzaprav samo nosilec postopka državnega prostorskega načrta, ne pa tudi vsebinski nosilec energetske politike Slovenije.

"Minister Leben ob tem poudarja, da je zaščita reke Mure ne samo naloga in poslanstvo te vlade, temveč tudi vseh prihodnjih. Če bo morebiti v njih sodeloval, bo njegov glas vedno glas za zaščito Mure," so še zapisali na ministrstvu.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

zmago56
23. 01. 2019 17.10
+3
Še dobro, da so sosedje bolj razgledani, in bomo imel od kje elektriko uvažati.
korintos23
23. 01. 2019 19.44
-1
brabusednet
23. 01. 2019 16.49
+0
Sam drek mešajo ti levičarji in nič drugega.
korintos23
23. 01. 2019 19.43
+1