Bitka za 5G v Sloveniji

Pred nekaj dnevi je podjetje Stratkom d. o. o. Francija Zavrla javnosti sporočilo, da prevzema vso komunikacijo povezano s podjetjem Huawei v Sloveniji. Neuradno smo izvedeli, da je Franci Zavrl prevzel vse delo povezano z razpisi in industrijskim razvojem Huaweia v Sloveniji. Kot vse kaže, se bo trudil, da Slovenija sprejme varnostno sporno tehnologijo in v razvoj omrežja v naslednjih letih vloži verjetno več sto milijonov evrov. Slovenija je namreč pred odločitvijo, kdo bo gradil najpomembnejšo informacijsko avtocesto. Slovenci pa z izgradnjo raznih avtocest nimamo najboljših izkušenj.

Tako smo vstopili v svetovno igro hegemonov, ZDA in Kitajske v boju za nadzor nad prihodnostjo. Zadnji zapleti v trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko bodo imeli očitno posledice tudi pri nas. Postali smo del merjenja moči Washingtona in Pekinga. V Kanadi so po nalogu Američanov zaprli hčerko ustanovitelja Huaweia, glavno finančno direktorico podjetja, in prepovedali uporabo kitajske visoke tehnologije, Kitajci pa so napovedali povračilne ukrepe in prepovedali izvoz redkih kovin, Googlu in Facebooku pa zagrozili, da bodo z njimi ravnali, kot Američani ravnajo s Huaweiem. Franci Zavrl nam je kasneje tudi sporočil, da so v agenciji Stratkom sklenili pogodbo za korporativno komuniciranje z mediji v Sloveniji. Zatrjuje, da "Pogodba nikakor ne vključuje aktivnosti kot so »industrijski razvoj podjetja ali delo z razpisi« in niti ne »vse komunikacije povezane s podjetjem«, ampak se nanaša na izvajanje korporativnih odnosov z javnostmi."

Gre za 2,4 bilijona evrov

Reuters je pred nekaj meseci poročal, da bo po oceni finančnega podjetja Greenstill v naslednjih dveh letih 5G infrastruktura na svetovnem nivoju stala 2 tisoč 370 milijard evrov. Tako je logično, da želijo lobistična podjetja, kot je Stratkom, pristaviti svoj lonček povsod, kjer vidijo svoj zaslužek, a težava je v tem, da zastopajo podjetje, ki s svojo tehnologijo prinaša še vrsto bolečih in nevarnih stranskih učinkov. Huawei je tako pristal na črni listi cele vrste držav po celem svetu in, kot vse kaže, slovenska vlada ni naklonjena lobiranju Stratkoma v imenu Huaweia za vzpostavitev 5G tehnologije v Sloveniji. Razpis za izgradnjo testnega omrežja v Sloveniji vodi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, AKOS bo tudi podeljeval frekvence v različnih valovnih spektrih. Po naših informacijah pa bo vlada Marjana Šarca zelo previdna pri izbiri ponudnika strojne opreme. Včeraj so obravnavali poročilo o stanju na področju kibernetske varnosti v Sloveniji in bodo tudi ustrezno ukrepali. Huawei je sicer v Sloveniji že prisoten s svojimi modemi LTE četrte generacije.

Kaj je 5G?

Zadnjih 40 let je vsaka generacija mobilne komunikacije prinesla nekaj novega. Prva generacija, 1G, je leta 1979 prinesla zvok, 2G leta 1991 tekst, 3G pa že mobilni splet, prvo mobilno spremljanje televizije in opravljanje videoklicev. 4. generacija, imenovana tudi 4G ali LTE, je pred leti prenos podatkov desetkrat pohitrila in s tem omogočila razumljive videokonference in precej boljšo uporabniško izkušnjo. Leta 2008 pa je NASA prva začela z razvojem pete generacije mobilne tehnologije – 5G.

Za razumevanje hitrosti prenosa podatkov pete generacije, ki deluje na povsem drugačnih frekvencah in principih kot predhodniki, moramo poznati le eno primerjavo.

Lte modemi 4G imajo hitrost prenosa 10Mbps, najboljši modemi 5G pa 20Gbps. Prvi testi in praksa seveda ne obetajo tako hitrega prenosa, a že 1Gbps pomeni, da gre za stokrat hitrejši prenos podatkov, v komunikaciji pa ne bo nobenega zaostanka. Ne gre toliko za komunikacijo med ljudmi, temveč za komunikacijo med stroji. 5G bo odstranil zaostanek med akcijo in odgovorom. Tako imenovani 'latancy rate' je pri 5G 0, gre le za 1 milisekundo zaostanka. To pomeni, da bodo stroji, podprti s 5G komunikacijo, reagirali 150–300-krat hitreje kot reagira človek.

Dveurni film v HD ločljivosti se v hitrosti 5G naloži v sekundi ali dveh, a v resnici pri 5G še najmanj govorimo o skypu in filmih. Govorimo denimo o samovozečih avtomobilih, ki vsako milisekundo vedo, kje je drug avto, letalih, vlakih ... O robotih, ki se med sabo pogovarjajo, dronih in o sistemih, ki te sisteme povezujejo, o bistvenem napredku interneta stvari (IoT).

Kdo ne spusti Kitajske v hišo?

Že predšolske otroke učimo, naj bodo nezaupljivi do neznancev, ki ponujajo sladkarije, in že v Troji so vedeli, da se je treba paziti Grkov, ki prinašajo darove. Huawei ima resnično izjemne in poceni naprave za navadne uporabnike. Njihovi telefoni so izjemni fotoaparati in skupaj s pametnimi urami so za uporabnika resnično sladki. A prav zato se je treba zavedati posledic odločitev za tehnologijo pod kontrolo države z drugačnimi vrednostnimi sistemi in pristopom do človekovih pravic. Kitajski Huawei je že izvozil prve principe Velikega brata v Srbijo, doma pa uvajajo sistem, ki bo ob obrazni prepoznavi dajal državljanom tudi ocene.

Ob vseh zmožnostih nove generacije omrežja je jasno, da kdor bo nadzoroval 5G, bo nadzoroval naše stroje in s tem tudi naš način življenja, ki bo slonel na tehnologiji prihodnosti. Zato je Huawei potencialno tako sporna izbira za države, ki bodo postavljale strojno opremo, prek katere bodo naprave s 5G zmogljivostjo komunicirale.

Kitajska država je namreč leta 2014 in 2017 sprejela dva zakona, ki urejata kitajski odnos do varnosti in tehnološkega vohunjenja. Ta zakona zapovedujeta, da mora vsak kitajski državljan pomagati varnostnim organom pri njihovem delu. V praksi to pomeni, da mora po zakonu Huawei predati dostop do vse svoje tehnologije svojim vohunskim službam. Družba Huawei in njeni direktorji so ob hipotetičnih vprašanjih, kako bi ravnali, če bi kitajski organi zahtevali dostop skozi zadnja vrata omrežja 5G, večkrat odgovorili, da bi takšne zahteve zavrnili. A zaupati kitajskim direktorjem, da bi se uprli kitajski državi, od katere je odvisno njihovo življenje, je vendarle malo preveliko varnostno tveganje. Ni sicer zanemarljivo dejstvo, da tudi ZDA precej aktivno vohuni s svojimi izjemnimi zmožnostmi, a razlika je v vsaj deklerativnih demokratičnih varovalkah, ki nadzirajo tovrstni nadzor na Zahodu.

Huaweiu je tako pred nosom zaloputnila vrata Amerika, zelo podobno ravnajo države, povezane v vohunski program "Five Eye". Avstralija in Nova Zelandija sta Kitajcem že rekli podobno odločen ne. Velika Britanija je označila Huawei za nepotrebno tveganje in jim bodo morda omogočili le dobavo nebistvene opreme, kot so denimo antene. Prepovedi Huaweia in njegove 5G opreme sta se pridružili Nizozemska in Japonska, neodločene pa so še Nemčija, Francija in Kanada. Po drugi strani pa bi se Slovenija z uporabo Huaweia pridružila Indiji, Rusiji, Vietnamu, Maleziji, Tajski in Južnoafriški republiki. Huawei ima tako po svetu podpisanih 50 komercialnih pogodb v 30 državah. Glavni konkurent Nokia ima zagotovljenih 42 pogodb.

Alternative

Evropska komisija je marca priporočila skupen pristop EU k varnostnim tveganjem za omrežja 5G. Ob podpori usklajenemu evropskemu ravnanju so tudi naložili državam članicam, naj dokončajo nacionalne ocene tveganja do 30. junija, česar pa Slovenija še ni naredila. ZDA v zadnjem času zelo aktivno pozivajo države, naj zavrnejo kitajsko tehnologijo in naj preučijo alternative. Zanimivo je, da v tem hipu resne ameriške alternative Hauaweiu sploh ni. Najdlje sta v svojem razvoju prišla Erickson in Nokia, oba pa bosta po vsej verjetnosti dražje izbira kot Huawei. Dražja na začetku, a morebitni kitajski kibernetski vdor bi pusti dolgoročne posledice. Tako je vprašanje, ali ima Slovenija dovolj denarja, da kupuje poceni kitajske izdelke.