Bitka za ohranitev črne človeške ribice: prebivalci Črnomlja se ne dajo

"Izvir Dobliče oskrbuje celo Belo Krajino več ali manj. Imamo še nekaj manjših zajetij, ampak so izredno majhna. V Dobličici izčrpamo nekje med 70 in 80 litrov vode v sekundi, Dobličica ima pa 120 litrov vode v sekundi v suši, se pravi, smo nekje že v zgornji meji, do kje lahko gremo," razlaga prebivalec Jelševnika Silvo Zupančič. 

To vlogo je opravljal izvir Krupe vse do nepopravljivega hudega onesnaženja leta 1983. Tako sta kot večja ostala le Dobličica in njegova morebitna rezerva Jelševniščica."Vemo, sploh za Dobličico, da se v zadnjih osmih letih stanje kvalitete precej slabša. Druge vode nimamo," dodaja Zupančič.

Druge vode in prebivališča, ki je že zdaj omejeno na približno 10 kvadratnih kilometrov, pa nima niti črna človeška ribica, ki jo lahko v naravnem okolju vidimo samo na belokranjskem plitvem krasu."Največja nevarnost ji grozi s strani neurejenih komunalnih zadev, to se pravi odvajanja odpadnih voda," pojasni član društva Proteus Niko Šuštarič. 

"Tako znamenitost iz celega sveta prihajajo gledat, biologi, tudi Discovery je snemal tukaj. Po tem smo znani, da imamo to živalco tukaj. In da nismo v stanju to zadevo rešit, mi ni jasno in mi nikoli ne bo jasno," pove Zupančič. "Po neuradnih informacijah vemo, da je na ministrstvu za naravne vire in prostor pravzaprav neke vrste odpor, da bi se zadeva formalno zavarovala. Se bojimo, da zadeva ne bo dosegla svojega cilja oziroma da bo ribica prej umrla," je zaskrbljen Šuštarič.

"Ena romska družina, katera na žalost ni imela kam it, se je naselila v eno črno gradnjo. Brez vode, brez elektrike," pojasnjuje Zupančič.  In tudi brez urejene kanalizacije."Največji problem je, da je tu izvir, točno nad to prelomnico pa se je nahajala ta črna gradnja. In brez osnovne komunalne infrastrukture je tole neizbežno, da ne bi to končalo v tej podtalnici," dodaja.

"Tudi kot župan sem se aktivno vključeval v rešitev tako stanovanjskega problema družine, kot v reštiev tega potenciala. Do onesnaženja sicer še ni prišlo, moramo biti ekzaktni, vendar so krajani opozarjali, da se ob takšnih in drugačnih primerih to lahko zgodi in gre direktno v izvir Jelševniščice," odgovarja župan Črnomlja Andrej Kavšek.

"Kjer zdaj stojimo, je tako imenovani plitvi kras in karkoli kar je težje od vode, ostane tu," nam pokaže Zupančič.

"Zgodi se lahko to, kar se je že zgodilo. V enem izviru, kjer je bilo sicer belih človeških ribic nešteto, tako da se jih ni dalo preštet, jih danes ni več," opozarja Šuštarič.

"To je trajalo par mescev, da smo mi to zbrali. Vse skupaj je bilo 25.000 plus 3000 je bilo še za davek, torej 28.000 evrov na koncu. Parcela je imela plombo gor, se pravi, dokler je objekt stal gor jo je bilo nemogoče prodati. Tako da smo se mi z inšpekcijo dogovorili, da bomo ta objekt zrušili in je potem ta zadeva bla sproščena," opiše Zupančič.

 A tu se prizadevanja krajanov ne končajo, društvo Proteus občino poziva k ureditvi kanalizacijskega sistema: "Mi smo že pripravili načrt in gradbeno dovoljenje za kanalizacijski sistem Grič-Dobliče, ta vas je direktno nad izvirom Dobličice, glavnim pitnim virom vode za Belo krajino, seveda pa je celoten habitat črnega močerila malo večji. Torej so potrebna bistveno višja finančna sredstva in tukaj skupaj z ljudi iz Ljubljane iščemo rešitve, kako prit do nekega evropskega razpisa, razpisa, kjer bi habitate redkih, ogroženih vrst ščitili." 

Od ministrstva pa pričakujejo, da bodo območje, kjer živi že zdaj ogrožena črna človeška ribica, uradno zaščitili in posledično omejili negativne vplive na okolje, ki denimo prihajajo iz kmetijstva. "Po zakonu o ohranjanju narave je država dolžna nadomestiti izpad dohodka recimo kmetu, ki bi morebiti zaradi omejenega kmetovanja utrpel izpad na dohodku."

Raziskave sicer kažejo, dodaja Šuštarič, da lahko prilagojena kmetijska praksa bistveno zmanjša negativne vplive, a dokler tega država ne zapiše črno na belo, ostanemo le pri priporočilih in pobožnih željah.