Bizoviku se do leta 2020 obeta zapor. V njem moški in ženske

Gradnja novega zapora v Bizoviku se bo po sedanjih načrtih začela leta 2018, vseljiv pa bo leta 2020, je ob predstavitvi letnega poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij povedal generalni direktor uprave Jože Podržaj.

Zdaj pristojni merijo in pregledujejo teren ter pripravljajo dokumentacijo, najprej za pridobitev prostorskega načrta, posledično pa še gradbenega dovoljenja. Za izvedbo teh nalog so zadolženi sicer na ministrstvu za pravosodje, uprava sodeluje pri vsebinskem delu, pripravi ustrezne projektne naloge, kar bo temeljni akt za konkretne arhitekturne rešitve, je pojasnil Podržaj.

Med drugim razmišljajo o možnosti dinamične postavitve prostorov, da bi jih lahko prilagajali različnim kategorijam zapornikov, nenevarnih, nevarnih, begosumnih in podobno. V načrtih je tudi odprti oddelek, tako za moški kot ženski zapor.

Pri projektu sodeluje tudi varuh človekovih pravic

Pri projektu že zdaj sodeluje varuh človekovih pravic. Po Podržajevih besedah so namreč v projekt vključili vse relevantne akterje, da bi se s tem izognili kasnejšim težavam in zapletom. Sestali so se tudi že s predstavniki lokalnega prebivalstva, kjer da sodelujejo konstruktivno in so do postavitve zapora razumevajoči, je dejal Podržaj.

Več kot podvojena zmogljivost

Z zaporom v Bizoviku bodo nadomestili sedanji zelo dotrajan in prezaseden moški zapor na Povšetovi ter ženskega na Igu, zmogljivost pa bo več kot podvojena. V moškem zaporu bo prostora za 388 ljudi, medtem ko jih je na Povšetovi zdaj 135, imeli pa so zaprtih tudi že 240 ljudi in več.

Z novimi zmogljivostmi bi ne samo nadomestili stare zapore, ampak razbremenili tudi druge, predvsem tiste na Dobu ter v Mariboru in Kopru, kamor zaradi prezasedenosti vozijo zapornike, ki bi sicer morali kazen prestajati na Povšetovi. Pogovorov, kaj bo država storila s prostori na Povšetovi in na Igu pa še ni, je pojasnil.

Ob tem je Podržaj spomnil na tožbe, ki jih je država zaradi razmer na Povšetovi izgubila na Evropskem sodišču za človekove pravice in zapornikom ter pripornikom izplačala skupaj že več 100.000 evrov odškodnin.

Projekt bo financirala država, računajo tudi na evropski denar, a ni še znano, koliko bo gradnja stala. Javno-zasebno partnerstvo, o katerem je razmišljal predhodnik sedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, Senko Pličanič, pa po Podržajevih besedah ni več aktualno. "Po tujih izkušnjah vemo, da so ta razmerja med državo in zasebnim kapitalom izjemno zahtevna jih je težko definirati," je pojasnil danes.

Podržaj je danes spregovoril tudi o znanih zapornikih, predvsem iz gospodarskih krogov, za katere je po njegovem mnenju v javnosti že ustvarjen vtis, da so v boljšem položaju kot njihovi anonimni sojetniki. Morda so objektivno res v boljšem položaju, pravi Podržaj, a zaradi objektivnih okoliščin, v prvi vrsti zaradi njihovega neproblematičnega in korektnega obnašanja v zaporu.

Vsi z izjemo ubežnika Roberta Časarja so na prestajanje kazni prišli sami. Časar je zaradi bega in temu ustrezne varnostne ocene na zaprtem oddelku. Ostali so večinoma nameščeni v polodprtih in odprtih režimih.

Nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež je bil na polodprtem oddelku že po prvi sodbi. Ko je v zapor prišel zaradi vnovične obsodilne sodbe v isti zadevi, so ga po sprejemnem obdobju znova namestili na isti oddelek, saj da ni bilo nobene nove okoliščine, zaradi katere bi moral režim biti drugačen, je pojasnil Podržaj. Ker pa še ni prestal 20 odstotkov kazni, ne more uživati nobenih zunajzavodskih ugodnosti, je še dodal prvi mož slovenskih zaporov.

Na polodprtem oddelku je nameščen tudi nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot. Nekdanja predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak je nameščena na odprtem oddelku in lahko koristi z zakonom omogočene ugodnosti. Prav tako je na odprtem oddelku nekdanji sodnik Milko Škoberne.

Robert T. Zavašnik se je sicer izognil prestajanju zaporne kazni v zadevi Lipa, a je zaprt zaradi goljufije. Zaprt je v Kopru, v polodprtem oddelku, zaradi izmikanja prejšnji kazni, je šele po 83 odstotkih sedanje dobil ugodnost nenadzorovanega obiska zunaj zavoda.

Vsak primer je zgodba zase in vsak primer se tudi individualno obravnava, je še pojasnil Podržaj.