Black Cube v Sloveniji? 'Način prisluhov kaže na visoko profesionalnost'

22. decembra lani naj bi se predstavniki izraelskega podjetja Black Cube, ki se po svetu ukvarja z obveščevalnimi operacijami, v Ljubljani sestali s predsednikom SDS Janezom Janšo, so izpostavili med predstavitvijo poročila o domnevni dejavnosti tuje obveščevalne agencije v Sloveniji. Le tri mesece pozneje so se v Sloveniji pojavili videoposnetki, ki spominjajo na metodo, ki jo to podjetje že vrsto let uporablja v političnih in obveščevalnih akcijah. Na povezave in ozadje dogajanja so v poročilu opozorili preiskovalni novinar Borut Mekina, raziskovalec družbenih omrežij Filip Dobranić in izraelski strokovnjak za digitalno manipulacijo Achiya Schatz ter direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. Njihove trditve na Sovi in GPU že preverja tudi Knovs. V SDS so sicer že napovedali, da bodo v povezavi z obtožbami o sodelovanju z zasebno tujo obveščevalno službo Black Cube oziroma srečevanju z njenimi predstavniki vložili več tožb.

Če so posnetki pravi in je povezava z Black Cube dovolj verjetna, posnete osebe izpričujejo izjemno naivnost in samohvalo, dogajanje komentira pravnik kriminolog Dragan Petrovec. "Oboje je idealna kombinacija, najprej za uspelo snemanje in potem še za določen namen glede na vsebino (hvaljenje s povezavami in globinskim poznavanjem odnosov in povezav v slovenski družbi). Če je kaj od povedanega dokazljivo, je to lahko predmet kazenskega pregona. Samohvala je delno razumljiva zato, da se potencialna stranka prepriča o dejanski moči in vplivu govorca na politični vrh v Sloveniji," pojasnjuje Petrovec, ki meni, da je na drugi strani naročnik teh posnetkov vpleten "v vrhunsko obliko organiziranega kriminala, s čimer bi se lahko v politični strukturi marsikaj zamajalo ali tudi podrlo". 

Petrovec sicer meni, da tudi morebitna razkritja SDS kot naročnika, ne bi bistveno spremenila volilne aritmetike, saj da ima največja opozicijska stranka zanesljivo podporo že desetletja.

Zato, da bomo vedeli, kaj je na stvari, je po vseh podatkih, ki jih imamo na voljo, zdaj na državnih institucijah, da povedo svoje mnenje: "se pravi na Generalni policijski upravi, na NPU in predvsem na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji je, da povedo slovenski javnosti, ali so bili ti ljudje tukaj," poudarja Branko Lobnikar iz Fakultete za varnostne vede.

Če se je to res zgodilo, gre za absoluten poskus posega v demokratične procese volitev v Republiki Sloveniji, opozarja: "Zavedati se moramo, da ta zasebna obveščevalna služba v Izraelu ne more delovati brez soglasja in tudi podpore države Izrael. To ni samo neka institucija, ki na trgu prodaja svoje usluge. Takšne zasebno-varnostne institucije imajo absolutno pokritje tudi s strani države in to velja tudi za ZDA, ki ima kup zasebno-varnostnih, vojaških in obveščevalnih dejavnosti, ki potem v svojem imenu, ampak z blagoslovom države izvajajo nekatere aktivnosti. Če bi Izrael kot država absolutno nasprotoval takšni dejavnosti, verjemite, da tega podjetje v državi Izrael ne bi delalo."

Pri tem opozarja, da se je treba zavedati, da je korporativna obveščevalna dejavnost zasebna obveščevalna dejavnost, ki uporablja vse metode, tehnike in načine: "Gre za poslovno dejavnost, ki jo poznamo v sodobnih organizacijah v sodobnem poslovnem svetu že dlje časa in se dobro trži, saj gre za eno od hitreje rastočih industrijskih vej. In tisto, kar bi znalo biti težava, je, da naj bi neka politična stranka naročila usluge tega v bistvu zasebno-varnostnega podjetja."

V slovenski zakonodaji namreč zelo natančno piše, da detektivske dejavnosti detektivi, se pravi nekdo, ki se v Sloveniji ukvarja s korporativno obveščevalno dejavnostjo, po zakonu o detektivski dejavnosti za politične stranke ne smejo opravljati. Čeprav so torej nekateri detektivi v Sloveniji specializirani za to dejavnost, tega po zakonu ne smejo narediti za politično stranko. In če je politična stranka najela tujo zasebno obveščevalno-varnostno agencijo, je tako pravzaprav zaobšla pravni red v Republiki Sloveniji in zaradi tega je v tem trenutku absolutno pomembno, da dobimo kolikor toliko verodostojno informacijo od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in slovenske policije, ali in na kakšen način ta izraelska zasebna obveščevalna organizacija deluje oziroma je delovala v Republiki Sloveniji, pravi Lobnikar. Potem pa je na koncu koncev tudi treba ugotoviti, kdo je bil naročnik, kdo je bil plačnik, če je dejansko prišlo do tega posla ali gre samo za spine predvolilnega obdobja, izpostavlja.

Kot namreč poudarja Lobnikar, je, če se to zgodi, potem na oblasti politična stranka, ki ni suverena in ne dela v splošno dobro prebivalcev in prebivalk Republike Slovenije, ampak dela na račun in za račun nekoga tretjega. In tukaj so tudi premisleki o tem, zakaj je Slovenija odstopila od pridružitve tožbi proti Izraelu, čisto na mestu: "Težko dokazljivo, vendar resno na mestu," dodaja.

Zakaj obstaja utemeljen sum, da drži, da za prisluhi stoji Black Cube? "Na to kaže tehnika izvedbe teh prisluhov, ki jih niso izvedli amaterji, ampak nekdo, ki obvlada svoj posel in ki zna tudi strateško misliti. Način, kako so bili prisluhi izvedeni, namreč kaže na visoko stopnjo profesionalnosti," meni Lobnikar.

In kako poteka takšna preiskava? Preiskovalci iščejo sledi, če so vstopili v državo, se seveda zelo natančno ve, kdo je vstopal v našo državo, saj so morali čez policijsko kontrolo. Potem pa se pač zbirajo podatki in se pogleda, kdo je komu, kaj, kdaj, na kakšen način plačeval, katera podjetja so povezana s tem podjetjem: "Običajno imajo politične stranke kje kakšen svoj denar deponiran in potem nek drug poslovni subjekt izvede neko plačilo in tako naprej. In to je pač stvar, ki jo morajo raziskati državni organi."

Za zasebne obveščevalne agencije je značilno tudi to, da imajo dostop do tehnologije, ki ni v splošni rabi, s katero pa lahko dejansko posegajo v človekove pravice in svoboščine, posebej z vidika zasebnosti, kar pomeni, da uporabljajo tehnologije prisluhov itd., razlaga Lobnikar: "Uporabljajo 80 ali veliko večino stvari, ki so legalne, marsikdaj pa se gibljejo v sivi coni. Imajo pa sposobnosti, da tudi kaj nezakonito naredijo in za dober denar in dobrega naročnika, še posebej, če je zadaj kakšen večji interes, to tudi naredijo. Obveščevalne službe v tujini ne delajo po zakonu, ker potem ne bi bile obveščevalne službe. Zaradi tega imajo omejitve delovanja znotraj države, se pravi obveščevalni dejavnosti. Ti iščeš vse možne načine, da prideš do pravih informacij. Zaradi tega potem obveščevalne službe v našem okolju ne morejo teh stvari delati na ta način."

Kot poudarja, zato potrebujemo dobro protiobveščevalno dejavnost. Odgovor na vprašanje, kaj se je dejansko zgodilo, je vprašanje kakovosti protiobveščevalne dejavnosti v Sloveniji, sklene.