Po decembrski najnižje izmerjeni podpori Janševi vladi v raziskavi Politbarometer je januarsko merjenje pokazalo rahlo povečanje podpore. Na drugi strani je največja vladna stranka SDS pri merjenju strankarskih preferenc nekoliko izgubila, tako da z 18 odstotki prvič po zadnjih parlamentarnih volitvah ni več sama na prvem mestu, ampak si ga deli z največjo opozicijsko stranko LDS.
Za odstotek višja podpora vladi
Slavko Kurdija iz Centra za raziskovanje javnega mnenja, ki vodi raziskavo, je na današnji novinarski konferenci rezultat vlade ocenil kot "blag pozitivni zasuk". Vlado podpira 40 odstotkov anketirancev (decembra 39 odstotkov, novembra 46), ne podpira je 46 odstotkov (decembra 48 odstotkov, novembra 43 odstotkov), neopredeljenih pa je bilo 14 odstotkov vprašanih (decembra 13 odstotkov, novembra 11).
Vlada ima torej še vedno manjšinsko podporo, kar potrjuje trend, ki je decembra prvič pokazal na višjo nepodporo kot podporo. Do vlade sta bolj kritični od povprečja obe srednji starostni skupini (še posebej stari od 31 do 45 let), zaposleni v gospodarstvu, prebivalci večjih mest (še posebej Ljubljane in Maribora), strankarsko neopredeljeni, od povprečja pa odstopajo še levo opredeljeni ter volivci LDS in SD.
SDS izenačena z LDS
Strankarske preference anketirancev so pokazale, da SDS podpora upada (januarja 18 odstotkov, decembra 20, novembra 28), LDS in SD pa narašča. Liberalna demokracija je januarja dobila 18 odstotkov (decembra 16, novembra 15), druga največja opozicijska stranka SD pa januarja 11 odstotkov (decembra devet, novembra sedem).
Sledi opozicijska SNS s petimi odstotki (enak delež je dobila tudi decembra in novembra), medtem ko so preostale tri vladne stranke, SLS, NSi in DeSUS, januarja prejele po dva odstotka (decembra in novembra so imele podobno podporo). Še vedno je bil največji delež anketirancev neopredeljen (39 odstotkov, decembra in novembra 41 oziroma 40 odstotkov).
Med tistimi, ki bi se zagotovo udeležili volitev, pa SDS še vedno vodi z 21 odstotki, sledijo pa LDS (18 odstotkov), SD (12 odstotkov), SNS (štiri odstotke), SLS (tri odstotke), DeSUS (dva odstotka) in NSi (odstotek podpore).
Neodobravanje napotitvi vojakov v Irak
Med aktualnimi vprašanji so se anketiranci med drugim opredeljevali do vladne odločitve, da pošlje "štiri slovenske vojake v Irak", kot se je glasilo vprašanje. 65 odstotkov anketirancev odločitve ne odobrava, 27 jo podpira, osem odstotkov pa jih je bilo neopredeljenih.
Odločitev izrazito podpirajo preferenti SDS (62 odstotkov), samozaposleni in desno opredeljeni volivci, bolj od povprečja ji nasprotujejo volivci LDS in SD, nasprotujejo pa ji tudi volivci vladnih strank, DeSUS (87 odstotkov), NSi (60 odstotkov) in SLS (59 odstotkov).
Reform večina ne podpira
Pri vprašanjih o odnosu do vladnih reform raziskovalci niso odkrili bistvenih sprememb glede na decembrsko raziskavo. Povečuje se informiranost glede reform (za sprejetje okvira reform je slišalo 66 odstotkov vprašanih, oktobra 56 odstotkov), medtem ko je podpora reformam na splošno podobna kot decembra - v glavnem jih ne podpira 51 odstotkov (decembra 53 odstotkov, oktobra 40), v glavnem jih podpira 30 odstotkov (decembra 29 odstotkov, oktobra 40), neopredeljenih pa je bilo 19 odstotkov anketirancev.
Tudi glede podpore posameznim reformnih ukrepov raziskovalci v zadnjih mesecih niso odkrili bistvenih sprememb. Vprašani najbolj podpirajo zmanjšanje stroškov države, ukinitev davka na izplačane plače in umik države iz gospodarstva, najbolj pa nasprotujejo uvedbi enotne davčne stopnje (podpira 25 odstotkov) ter večjim pravicam delodajalcev glede odpuščanja (podpira 17 odstotkov). Privatizacijo zdravstva podpira 40 odstotkov vprašanih, odprodajo državnih deležev v gospodarskih družbah 34 odstotkov, privatizacijo bank in zavarovalnic pa 30 odstotkov.
Izbrisani in dvojezične table na Koroškem
Da mora vlada upoštevati odločbe ustavnega sodišča glede izbrisanih, je menilo 49 odstotkov vprašanih, nasprotno je prepričanih 27 odstotkov, ostali so bili neopredeljeni. 81 odstotkov anketirancev pa je menilo, da bi morala Avstrija spoštovati odločbo ustavnega sodišča glede postavitve dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem. Nasprotno je menilo šest odstotkov vprašanih, ostali so bili neopredeljeni.
Splošno zadovoljstvo narašča
Vsi trije kazalci splošnega zadovoljstva prebivalcev Slovenije kratkoročno kažejo pozitiven trend in se vračajo na raven dolgoročnega povprečja, je dejal Kurdija. Z demokracijo je zadovoljnih 42 odstotkov (decembra 34 odstotkov, novembra 36), nezadovoljnih je 50 odstotkov (decembra 59 odstotkov, novembra 55). Z materialnimi razmerami je zadovoljnih 62 odstotkov (decembra 60 odstotkov, novembra 58), nezadovoljnih je 40 odstotkov (decembra 38 odstotkov, novembra 40). Podoben trend je zaznati pri odgovorih glede delovnega mesta, kjer veliko skrb za izgubo delovnega mesta izraža 18 odstotkov vprašanih.
Najvišje tolar, najnižje NATO
Pri kazalcih zaupanja v institucije ni bistvenih sprememb. Nekaj več pozitivnih ocen so dobile institucije, ki so na vrhu, z izjemo vojske. Tako anketiranci najbolj zaupajo tolarju, sledijo pa evro, predsednik republike, ki je prejel izrazito več podpore, vojska, Banka Slovenije in zdravstvo. Na drugem koncu lestvice so najnižje politične stranke, sledijo pa sodišča, cerkev in duhovščina, državni zbor, vlada in zveza NATO.
Vladna odpoved pogodbe pravno sporna?
Predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja Niko Toš se je odzval tudi na odpoved pogodbe, ki jo je imel center z vladnim uradom za informiranje. Z raziskavo bodo poskušali nadaljevati, tudi z iskanjem drugih virov financiranja, še pred tem pa želijo z naročnikom na sestanku razčistiti vprašanje odpovedi pogodbe, ki je po mnenju Toša pravno sporna.
Tako pričakujejo odgovor na pismo, ki so ga poslali uradu, Toš pa tudi meni, da bi lahko zaradi sporne odpovedi naročnika tožili, vendar v tem trenutku o tem še ne razmišljajo. Upa celo, da bi se lahko dogovorili o nadaljnjem financiranju raziskave.
Na centru se na nedavni vladni razpis za opravljanje storitev na področju raziskav trga in javnega mnenja niso prijavili, ker je bil sporen z več vidikov. Med drugim je sporno to, da bi imel naročnik možnost zadnje redakcije vsebine raziskave, je povedal Kurdija.
