Blejska 'leteča' preproga in protestniška plovba

Čeprav je prvi septembrski dan slovenske šolarje že vrnil v šolske klopi, številni njihovi vrstniki iz tujine še naprej uživajo v poletnih počitnicah. Še vedno imajo tako prosto v delih Avstrije, Nemčije, Italije, na Hrvaškem. To pomeni, da je na Bledu še vedno vse vrvelo od turistov. Kolona avtomobilov s tujimi registrskimi oznakami se je vila tudi čez Gorje, saj so promet po glavni prometni povezavi hromile policijske prometne zapore, ki so dajale prednost protokolarnim delegacijam z rdeče-modrimi lučmi, ki so hitele iz smeri Ljubljane in Brnika.

Na seznamu dvodnevnega foruma, ki velja za osrednji zunanjepolitični dogodek v državi, je bilo 118 panelistov, torej razpravljalcev, in skupno 1531 udeležencev. Akreditiranih je bilo 200 predstavnikov sedme sile, 140 domačih in 60 tujih. Sem je treba prišteti še tehnično in drugo osebje, tako da se je zaradi Blejskega strateškega foruma (BSF), ki je bil tokrat jubilejni, že 20., v gorenjski turistični biser po podatkih organizatorjev zgrnilo skoraj 3000 ljudi.

Prišla pa je tudi skupina, ki ni nosila suknjičev in kravat. Otvoritev BSF-ja je bila načrtovana za 13.30, a na jezerski promenadi je završalo že opoldne. Na strateški poziciji neposredno pod dvorano, s katero so poskrbeli, da bodo na vseh fotografijah, so se namreč zbrali protestniki, ki so s transparenti in skandiranjem visoke udeležence foruma želeli opozoriti, naj ne pozabijo na dogajanje v Gazi, in Evropi očitali sokrivdo za morijo.

Nadeli so si maske izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nemškega kanclerja Friedricha Merza, predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas, ki je bila tudi na seznamu blejskih gostov. Na hribu Straža, ki se dviguje nad Bledom s poletnim adrenalinskim sankališčem, se je razvila palestinska zastava, napis je pozival k sankcijam proti Izraelu.

Na mirno jezersko gladino je zaplul tudi čolniček, ki je nosil transparent s podobo Kallasove in Netanjahuja, ki se rokujeta s krvavimi rokami. Z obale so ga pozivali, naj zapluje bližje, vendar se mu je v hipu pridružil gumenjak z zamaskiranimi policijskimi specialci, ki mu je to spretno preprečeval in ga vodil stran.

Pred Festivalno dvorano Bled se je vse do roba jezerske promenade vila dolga rdeča preproga, na konec katere je stopila zunanja ministrica Tanja Fajon, zadolžena za sprejemanje najvišjih gostov. Protokolarni avtomobili so drug za drugim ustavljali pred vhodom, iz njih so izstopale tuje delegacije.

Akreditirani fotografi na drugi strani pa so negodovali, saj so jim piarovci in spremljevalci visokih gostov neprenehoma korakali naravnost v kader, ko so spominsko fotografijo želeli ovekovečiti tudi z lastnimi mobilnimi telefoni. Za politični Instagram že dolgo ni več sinonim samo Borut Pahor ...

Vrstili so se rokovanja, objemi, poljubi. Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, evropska komisarka Marta Kos, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ministri Boštjan Poklukar, Borut Sajovic, Alenka Bratušek, Valentina Prevolnik Rupel, Vinko Logaj, Aleksander Jevšek. Fajonovi se je na rdeči preprogi pridružil še Robert Golob. Skupaj sta denimo sprejela predsednika Evropskega sveta Antonia Costo.

Precej zabave pa je povzročil veter, ki se je v tem času pošteno okrepil. Slovenska in evropska zastava sta začeli vihrati, slednja je kar nekajkrat zadela Fajonovo.

Na svoj račun so prišli fotografi, ki so lahko presekali monotonost stoičnih protokolarnih fotografij, zabaval se je tudi visokorasli albanski premier Edi Rama. A veter še ni rekel zadnje, dvignil je tudi rob rdeče preproge, ki se je za hrbtom Fajonove in Goloba postavila pokonci. "Lahko bi poletela kot Aladin in Jasmina na leteči preprogi," je pozneje v ušesih odzvanjal šaljiv komentar.

Najglasneje pa je završalo med prihodom Kallasove, saj ga je spremljalo skandiranje: "Svoboda Palestini!" in glasen hrup, ki so ga protestniki začeli povzročati tudi z ropotanjem po loncih.

"Slovenija je demokracija in protesti, če so mirni, predstavljajo del demokracije. Civilna javnost ima vso pravico, da izrazi svoje nestrinjanje z določenimi politikami evropskih institucij," je za 24ur.com dejal Peter Grk, generalni sekretar BSF-ja, ko smo ga povprašali o tem. "To je sestavni del forumov in s tem nimajo nobenih težav," je zatrdil.

Kot pravi, se je v zadnjih 20 letih na seznamu udeležencev zvrstilo več kot 400 ministrov, ogromno predsednikov in premierjev, pa tudi ostalih, direktorjev mislišč, mednarodnih organizacij: "Že prek tega lahko vidimo, da se je BSF, slovenska zunanja politika in s tem Slovenija precej jasno umestila med države, ki lahko prek mehke moči oziroma teh dogodkov igrajo precej pomembno vlogo v mednarodni skupnosti," je prepričan.

Letošnji forum je nosil naslov Pobegli svet, s katerim so poskušali opozoriti na vrsto oboroženih konfliktov in vse bolj načet svetovni red. "Zdaj je že vsakomur jasno, da je to, kar se dogaja v svetu, predvsem pa hitrost, s katero se to dogaja, izjemno pomembno za našo skupno prihodnost. Da se to dogaja, ni takšna težava, kot je težava to, da Evropska unija vseh teh sprememb ne dohaja dovolj hitro," opozarja tudi Grk. "Menim, da so dogodki, kot je BSF, pomembni prav zato, da prek diskusije različnih mnenj vidimo, kako se lahko Evropa poenoti ter se na te spremembe odzove z ustrezno hitrostjo in ustrezno odločnostjo," je dodal.

Toda predvsem na letošnji seznam gostov so letele številne kritike, predvsem z desnega političnega pola, ki so očitali, da ni bilo politikov iz zahodne oziroma t. i. jedrne Evrope. Nekateri kritiki pa so se spraševali, ali se tukaj Evropa pravzaprav pogovarja sama s seboj in želi slišati le potrditev lastnih stališč, ne pa tudi nasprotnih mnenj.

Tik pred forumom je svet obkrožila fotografija s Kitajske, na kateri je Vladimir Putin, predsednik največje države na svetu, ki ga je Zahod zaradi vojne v Ukrajini povsem izoliral, v samem središču skupinske fotografije. Ob njem stojita Ši Džinping in Narendra Modi, voditelja držav z največ prebivalci na svetu, poleg pa je še več kot 20 svetovnih voditeljev.

"Letos smo prvič v 20 letih dobili na oder zunanja ministra Jordanije in Egipta. Imamo namestnika zunanjega ministra Turkmenistana, namestnika ministra iz Katarja. Prek te udeležbe se tudi kaže, da je slovenski domet širši, ne samo Evropska unija, ampak da poskušamo tudi prek članstva v Varnostnem svetu ZN igrati vlogo ne samo v Evropi, temveč tudi v globalni skupnosti, " je blejsko plejado orisal Grk. Glasu ruske strani na omenjenem panelu ni bilo, so morebitni ruski predstavniki udeležbo zavrnili ali na Bled niti niso bili povabljeni? "Tega na mizi ni bilo," odgovarja Grk. "Na panelu o Ukrajini pa imamo turškega namestnika ministra. V Turčiji so se dejansko začela neka pogajanja med rusko in ukrajinsko stranjo, zato je izjemno zanimivo slišati njega, kje vidi, da bi lahko morebiti prišlo do preboja in bi se ti pogovori tudi nadaljevali," je izpostavil.

Na panelu so nato sogovorniki - namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Oleksandr Miščenko, latvijska zunanja ministrica Baiba Braže, namestnica generalnega sekretarja Nata Radmila Šekerinska, ameriško-britanski politični aktivist William Browder, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk - poudarjali ustvarjanje čim večjega pritiska na Moskvo in Putina, potrebo po vojaški pomoči Ukrajini, pozivali k zasegu in uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za financiranje ukrajinske obrambe.

Drugačen vpogled pa sta ponujala vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi in že omenjeni namestnik turškega zunanjega ministra Zeki Levent Gümrükcü, ki menita, da je treba kljub težavnosti voditi dialog tudi z rusko stranjo.

Vojna v Ukrajini je bila tudi v središču samostojnega pogovora s Kallasovo. Ta je dejala, da se Putin norčuje iz vseh mirovnih prizadevanj. Moderator Ali Aslan jo je povprašal tudi glede ravnanja Izraela v palestinski enklavi Gaza. Izpostavila je, da za razliko od obsodbe Rusije EU pri tem vprašanju ni tako enotna in priznala, da ta enotnost pod vprašaj postavlja tudi kredibilnost Evrope. Je pa zatrdila, da je prav EU tista, ki pri življenju ohranja rešitev dveh držav.

Na vprašanje, ali sama podpira priznanje Palestine, ni želela odgovoriti, češ da zastopa vseh 27 držav članic, tudi tiste, ki Palestine ne priznavajo. Prav tako se je izognila odgovoru na vprašanje o oznaki genocida, ki jo je jasno uporabil njen predhodnik na tem položaju, Josep Borrell, kot jo je spomnil moderator. Začela je govoriti o humanitarni pomoči, pri kateri prednjači EU.

Prvi dan foruma je tako minil v znamenju procesa širitve EU, vojne v Ukrajini in pozivov k ukrepanju unije glede dogajanja na Bližnjem vzhodu. Temu je bil namenjen tudi današnji panel, posvečen iskanju miru v regiji, na katerem je spregovoril tudi vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini.

Drugi dan panela je sicer v ospredju multilateralizem, na kar so se osredotočili predsedniki Estonije, Češke in Črne gore, ameriški veleposlanik pri zvezi Nato, Matthew Whitaker, je spregovoril o obrambnih izdatkih v času spremenjenih odnosov med ZDA in Evropo.

Kaj pa si generalni sekretar dogodka želi za prihodnje leto? "Želim si dve stvari. Da se ustavi ta tragedija, ki se dogaja v Gazi, in da bomo prihodnje leto govorili o tem, kako implementirati dogovor o dveh državah. Druga stvar pa je, da bomo eno leto bližje širitvi in upam, da bomo v roku dveh do treh let že videli prve države iz regije Zahodnega Balkana v Evropski uniji," je zaključil Peter Grk, ki je po kratkem razmisleku odgovoril tudi, koga bi si najraje želel še videti na seznamu blejskih gostov. "Ameriškega zunanjega ministra," je dejal.