'Blejska zaveza': širitev EU na Zahodni Balkan

Drugi dan 18. BSF-ja je tudi sicer minil v znamenju sedanjosti in prihodnosti Zahodnega Balkana. Na predsedniškem posvetovanju je beseda tako tekla predvsem o razlogih za odhod mladih iz držav te regije.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je srečanje gostila, je v tem kontekstu poudarila, da je beg možganov izziv, s katerim se spopadajo tudi države Evropske unije, ne zgolj Zahodnega Balkana. Po njenih besedah se je nujno vprašati, zakaj mladi odhajajo, in še pomembneje, zakaj se ne vračajo. Družbo na posvetovanju so ji delale tudi komisarka za človekove pravice pri Svetu Evrope Dunja Mijatović in predsednici Moldavije ter Grčije.

Tudi zunanja ministrica Tanja Fajon je ob forumu danes gostila srečanje z zunanjimi ministri držav Zahodnega Balkana in posebnimi odposlanci za to regijo. Na srečanju so govorili o ponedeljkovi "blejski zavezi" predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da bo Zahodni Balkan do leta 2030 del Evropske unije.

Brez širitve ne bo varnosti in stabilnosti za EU in sosednje države, je danes na Bledu ocenila francoska državna sekretarka za evropske zadeve Laurence Boone. Da bo širitev EU omogočila večjo in močnejšo EU, ki bi posledično postala močnejši nosilec odločanja, pa je menil tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.

Fajonova je v luči pristopanja novih članic pozvala k razmišljanju zunaj obstoječih okvirov. Predlagala je, da bi lahko države denimo še pred formalno priključitvijo postale opazovalke v Evropskem parlamentu ali postopno vstopale na enotni trg EU, v vmesnem obdobju pa se pripravile na polnopravno članstvo.

Takšno idejo je na večerni okrogli mizi odobraval makedonski zunanji minister Bujar Osmani, ki vrednost Michelovega sporočila vidi v tem, da ima takšno postopno približevanje zdaj časovnico in se ga ne more več dojemati kot alternativo članstvu.

Srbski zunanji minister Ivica Dačić pa je bil glede podanih zavez zelo skeptičen. Lajčaka je neposredno vprašal, ali Michel še danes misli to, kar je dejal v ponedeljek. Kot je poudaril, bi bil vesel, da bi bilo to res, a je na podlagi svojih dolgoletnih ministrskih izkušenj pripomnil, da se o širitvi na tovrstnih forumih pogovarjajo že več kot deset let.

Lajčak je v odzivu na Dačićeve besede poudaril, da je Michel na Bledu govoril v imenu EU in ne sebe osebno, kot je namigoval srbski minister. Državam je sporočil, da v EU obstaja zagon za širitev, ter vlade pozval, naj ne zamudijo te priložnosti.

Zunanji minister BiH Elmedin Konaković, ki funkcijo opravlja od začetka leta, je glede širitve pripomnil, da njegova država še nikoli ni zamudila priložnosti, da zamudi priložnost. Tokrat upa, da bo drugače.

Pirc Musarjeva in Fajonova sta drugi dan BSF-ja opravili tudi več bilateralnih srečanj. Predsednica republike se je sestala z belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko, s katero sta govorili predvsem o razmerah v njeni državi in regiji, na srečanju z moldavsko predsednico Maio Sandu pa je izrazila podporo Moldaviji pri nadaljnjem izvajanju programa reform ter pri političnem in gospodarskem povezovanju z EU.

Srečala se je še s posebnim predstavnikom EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčkom, ki ga je seznanila z načrti za letošnji vrh procesa Brdo Brioni, ki bo potekal septembra v Skopju.

Ministrica Tanja Fajon se je med drugim ločeno sestala z zunanjim ministrom Madžarske Petrom Szijjartom in z visokim predstavnikom za Bosno in Hercegovino Christianom Schmidtom.

Pogovarjala se je tudi s podpredsednikom makedonske vlade Bojanom Maričićem in generalno sekretarko Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Helgo Mario Schmid, v Mladiki pa so napovedali tudi srečanje s Tihanovsko.

Naslednji BSF bo na sporedu 2. in 3. septembra prihodnje leto, je ob koncu osrednjega zunanjepolitičnega dogodka v Sloveniji potrdila Fajonova.