BLOG: Aspartam, najpogosteje uporabljen nadomestek sladkorja

Uživanje raznih pijač, sladkarij, prehranskih dopolnil in drugih živil z manj kalorijami je postalo priljubljeno med tistimi, ki želijo zmanjšati vnos sladkorja, še posebej v tem poletnem obdobju. Eden najpogosteje uporabljenih nadomestkov sladkorja pa je vsekakor aspartam. Vendar pa se je okrog tega sladila v zadnjem času pojavilo veliko polemik, zato sem se odločil, da bom v tem blogu razložil, kaj je aspartam, kako se uporablja in kakšni so možni stranski učinki ter priporočila za uživanje le-tega.

Aspartam je umetno sladilo, ki je približno 200-krat slajše od navadnega sladkorja, vendar pa ne vsebuje kalorij. Razvili so ga v 60. letih prejšnjega stoletja in ga danes najdemo v številnih brezalkoholnih pijačah, žvečilnih gumijih, sladkarijah, jogurtih, zdravilih in drugih prehranskih izdelkih oziroma dopolnilih. Prav tako se pogosto uporablja v izdelkih za hujšanje, saj lahko zmanjša skupno vsebnost kalorij.

Aspartam je zgrajen/sestavljen iz dveh aminokislin: fenilalanina in asparaginske kisline. Ti aminokislini sta naravno prisotni v številnih živilih in sta gradnika beljakovin.

Fenilalanin je esencialna aminokislina, kar pomeni, da je naše telo ne more samo sintetizirati in jo moramo dobiti iz hrane. Asparaginska kislina je neesencialna aminokislina, kar pomeni, da jo naše telo lahko sintetizira samo.

Pri proizvodnji aspartama se fenilalanin in asparaginska kislina kombinirata ter tvorita dipeptid, ki ima sladek okus. Ta dipeptid se nato obdeluje in pretvori v aspartam, ki se uporablja kot sladilo v živilih in pijačah.

Torej takoj po zaužitju se aspartam razgradi na dve aminokislini, fenilalanin in asparaginsko kislino, ter metanol (ki se pretvori v formaldehid in diketopiperazin). Slednje tri snovi so znane rakotvorne snovi.

Metanol in formaldehid sta za človeka še posebej nevarna zaradi načina presnove v telesu, poleg tega pa nimamo potrebnega encima za pretvorbo formaldehida v manj nevarno snov kot večina živali.

Metanol je sicer prisoten v drugih živilih, vendar je v teh primerih vezan na pektin , vlaknino, ki jo običajno najdemo v sadju. Na splošno se te vezane spojine pektin/metanol varno izločijo skozi normalen prebavni proces. V aspartamu pa je metanol vezan (šibko) na molekulo fenilalanina. En ali dva postopka zlahka prekineta to vez in ustvarita tako imenovani "prosti metanol".

Pogosto se zastavlja vprašanje o morebitnih stranskih učinkih aspartama. Nekatere študije so namignile na možno povezavo med uživanjem aspartama in razvojem raka. Organizacija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) sta pred kratkim objavili, da je aspartam "mogoče karcinogen". Vendar pa je pomembno poudariti, da kljub dosedanjim raziskavam o tej povezavi še ni zadostnih dokazov za enoznačno potrditev, da je aspartam rakotvoren. Torej bo treba opraviti še kar dosti raziskav, predvsem tistih neodvisnih, da bomo zagotovo vedeli, kakšen vpliv ima aspartam na naše telo in ali je popolnoma varen oziroma nevaren za uživanje.

Poleg morebitne povezave z rakom so nekateri posamezniki občutljivi pri uživanju aspartama in poročajo o stranskih učinkih po zaužitju tega sladila. Najbolj pogosti stranski učinki naj bi bili glavoboli, omotica, slabost, prebavne težave in alergijske reakcije. Vendar pa je treba poudariti, da so ti stranski učinki redki in se pojavijo le pri majhnem odstotku ljudi, ki uživajo aspartam.

Priporočila za uživanje aspartama so odvisna od posameznika. Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) je določila dnevno sprejemljivo vnosno mejo aspartama, ki znaša 50 miligramov na kilogram telesne mase. To pomeni, da povprečna odrasla oseba, težka 80 kg, lahko zaužije približno 4000 mg aspartama na dan brez tveganja za zdravje. Vendar pa je treba opozoriti, da se lahko ta sprejemljiva dnevna doza razlikuje med državami in organizacijami, zato je pomembno preveriti smernice in priporočila države, v kateri bivamo. Na splošno predlagam, naj se ne upoštevajo samo raziskave, smernice in priporočila iz ZDA, temveč tudi evropske. Sam zagotovo ne bi izzival ne usode in ne lastnega organizma s prevelikimi količinami sladil. Raje bi se posvetil sestavljanju in uživanju zdravih obrokov ter iskal čim manj alternativ za sladkor ter črtal določena živila, ki bolj kot ne hranijo dušo oziroma oči.

Vsi vemo, kako je sladkor škodljiv in da je odgovoren za številne zdravstvene težave, vendar po drugi strani telo ve, kaj narediti z njim, ko ga zaužijemo. Sam sem zato mnenja, da se je bolje posvetiti omejevanju količine sladkorja in ne popolni restrikciji. Saj se je slednja pogostokrat pokazala kot nevzdržna na dolgi rok. Kot sem pisal že dolgo nazaj v enem članku, ne verjamem v to, da obstaja zdrava sladica. Za mene obstaja le zdrav odnos do hrane. In kljub odpovedovanju sladkorju in temu, da ga nadomestimo z umetnimi sladili, smo še vedno lahko brez uspeha pri hujšanju pa tudi pri cilju poskrbeti za zdravje. Treba se je naučiti, kako pravilno sestavljati obroke, ter delati na miselnosti in ne iskati bližnjic oziroma raznih alternativ.

Poleg tega obstajajo določene skupine ljudi, ki bi se morali izogibati uživanju aspartama. To vključuje ljudi s fenilketonurijo, redko genetsko boleznijo, ki preprečuje presnovo aminokisline fenilalanina, ki jo vsebuje aspartam.

V zadnjih letih so se pojavile tudi druge alternative aspartamu, kot so sukraloza, stevija, eritritol in druga sladila. Te alternative naj bi imele manj stranskih učinkov, a tudi njih je treba dodobra raziskati. Zagotovo nobeno sladilo ni povsem brez stranskih učinkov, ni pa tudi ob nekem minimalnem zaužitju zelo toksično za telo.

Sklenemo lahko, da je aspartam umetno sladilo, ki se pogosto uporablja kot nadomestek sladkorja v številnih prehranskih izdelkih. Kljub nekaterim polemikam glede morebitne povezave z rakom in določenimi stranskimi učinki, naj bi bil aspartam varen za večino ljudi, če se uživa v zmernih količinah v skladu z dnevnimi priporočili. Kot pri vseh prehranskih dodatkih bodite zmerni in se posvetujte z zdravnikom ali prehranskim strokovnjakom, če imate kakršne koli dvome ali skrbi. Sam sicer nisem pristaš umetnih sladil, a včasih so nujno zlo, bi pa jih odsvetoval vsem, ki imajo težave s prebavo oziroma z razdražljivim črevesjem.