BLOG: Joga je več kot le gibljivost in sprostitev

Joga v osnovi pomeni povezovanje telesa, dihanja in uma. V sodobni obliki jo poznamo kot sistem vaj oziroma položajev (asane), dihalnih tehnik (pranajama) in meditacije. Izvira iz Indije in je stara več tisoč let, vendar je treba poudariti, da je bila zgodovinsko gledano bolj duhovna in meditativna praksa kot pa telesna vadba. Številni položaji, ki jih danes izvajamo, so relativno novi. V zadnjih 100 do 150 letih so se razvili pod vplivom zahodne gimnastike. Danes joga največ privablja ženske med 25. in 55. letom, predvsem v ZDA in Evropi, kjer je velik del vadbe namenjen sprostitvi, gibljivosti in splošnemu dobremu počutju. Se pa joga z določenimi prilagoditvami uporablja tudi v rehabilitaciji in pri starejših.

Večina ljudi torej jogo pozna kot vadbo za gibljivost, sprostitev in zmanjšanje stresa, čeprav je bila v izvorni obliki bolj duhovna pot kot telesna vadba.

Kot sem zgoraj omenil, joga izvira iz Indije in ima več tisoč let staro tradicijo. Prve omembe najdemo že v Vedah, kasneje pa se je razvila skozi različna obdobja in smeri. Klasično podobo joge je oblikoval Patanjali v Joga sutrah, kjer je predstavil osemstopenjski sistem, v katerem so asane le ena od sestavin. Zanimivo je, da večina položajev, ki jih poznamo iz sodobne prakse, ni starodavnih, temveč razmeroma mladih. Nastali so v 19. in 20. stoletju pod vplivom evropske gimnastike, indijske telesne vzgoje in modernih pristopov k telesni vadbi, kar je močno preoblikovalo fizični del joge, kot ga poznamo danes.

- hatha joga: mirnejša, počasnejša joga, osredotočena na osnovne položaje in dihanje (primerna za začetnike),

- vinyasa / flow joga: dinamična oblika, kjer položaji prehajajo eden v drugega v ritmu diha (pogosta v zahodnih studiih),

- ashtanga joga: strukturirana, zahtevna in fizično intenzivna praksa s točno določeno zaporedno serijo položajev,

- Iyengar joga: natančna, terapevtska in tehnično zelo dodelana joga, ki uporablja pripomočke (kocke, trakove) za pravilno poravnavo,

- kundalini joga: poudarja dihanje, meditacijo, energijske tehnike in manj klasičnih asan,

- restorativna joga: izjemno sproščujoča, s poudarkom na regeneraciji živčnega sistema; položaji se držijo dlje časa ob podpori rekvizitov,

- yin joga: počasna praksa, kjer položaje držimo dlje časa, da delujemo na fascijo in globoke strukture.

Joga ima veliko pozitivnih učinkov. Umirja živčni sistem, izboljša zavedanje telesa, poveča gibljivost in stabilnost ter pomaga pri obvladovanju stresa. Dihalne tehnike pomagajo regulirati napetost, prisotnost v položajih pa poveča občutek stika s sabo in prinese notranjo stabilnost – tisti psihološki občutek "prostora" v telesu in umu. Dobro vpliva na držo, koordinacijo, gibanje in občutek pretoka, kar je v času kronične napetosti in sedečega življenjskega sloga zelo dobrodošlo.

Joga na telo in um deluje celostno: sprošča napetost, izboljšuje sposobnost regulacije stresa ter daje občutek lahkotnosti in več notranje umirjenosti. Redna praksa postopoma izboljšuje mobilnost in razpon gibov, hkrati pa krepi zbranost in sposobnost ostati prisoten v trenutku. Zaradi te kombinacije fizičnih in mentalnih koristi je joga eden najboljših načinov za treniranje pozornosti, regulacijo živčnega sistema in podporo sodobnemu načinu življenja.

Čeprav je joga pogosto predstavljena kot nežna in varna vadba, ima tudi svoje pasti in je ne smemo idealizirati. Joga ni primerna za vsakogar in ni popolna vadba, čeprav je tako pogosto predstavljena. Pretirano raztezanje lahko povzroči težave pri ljudeh z že tako ohlapnim vezivnim tkivom.

Nekateri položaji, zlasti predkloni, globoki zasuki, stoja na glavi ali komolcih, lahko ob slabi tehniki obremenijo vrat, križ ali kolke. Pri težavah z refluksom, gastritisom, SIBO, diafragmo ali MCAS lahko joga tudi poslabša simptome, saj mnogi položaji povečajo pritisk na trebuh ali povzročijo preveč intenzivno dihanje v napačnem trenutku.

Joga prav tako ne nadomešča specifične rehabilitacije pri bolečinah v hrbtenici, kolenih ali ramenih, čeprav je pogosto predstavljena kot univerzalna rešitev.

Ena od stvari, ki me osebno pri jogi moti, je prepričanje, da je joga dovolj za zdravje. Mnogi mislijo, da lahko z jogo pokrijejo celoten spekter telesnih potreb. A to ne drži. Joga ima svoje mesto, a pokrije le del potreb, ki jih ima telo. Ne gradi mišične mase v zadostni meri, ne krepi kosti, ne zvišuje srčnega utripa v conah, ki so pomembne za zdravo srčno-žilno kondicijo ter ne zagotavlja progresivne obremenitve, ki je potrebna za razvoj moči, eksplozivnosti, funkcionalne stabilnosti, tetiv in fascije - kar pa omogočata trening z utežmi in ciljno usmerjen trening moči.

Pri ljudeh, ki izvajajo izključno jogo, pogosto opazim pomanjkanje moči in osnovne stabilnosti – zlasti šibke lopatice, premalo aktivne gluteuse in nezadosten nadzor trupa. To pa so ključni temelji za zdravo, močno in dolgoročno funkcionalno telo.

Telo potrebuje več kot le fleksibilnost in sprostitev. Potrebuje moč, vzdržljivost, stabilnost in sposobnost prenašanja obremenitve. Joga tega ne pokrije v celoti, ne glede na to, kako dobro je izvedena. Osebno me moti ta pretirana romantizacija, kjer se joga predstavlja kot čarobna rešitev za stres, bolečine, prebavne težave ali celo hormonsko zdravje.

Kljub vsem kritikam ima joga veliko vrednosti. Je eden najboljših načinov za umiritev živčnega sistema, spodbuja globoko, zavestno dihanje, krepi prisotnost in izboljša zaznavanje telesa. Prinaša občutek sprostitve, mentalne jasnosti in večje gibljivosti, kar je na živčno-čustveni ravni izjemno koristno. Prav to me pri jogi vedno znova pritegne - sposobnost, da te za trenutek odklopi od kaosa vsakdana, te umiri in ti pomaga vzpostaviti stik s sabo. Njena največja vrednost je prav v tem občutku prisotnosti in notranje kontrole, ki ga redna praksa postopoma razvija.

Trening moči je ključni del celostnega gibanja, saj gradi mišično maso, povečuje stabilnost sklepov, izboljšuje držo in krepi tetive ter fascijo. Obenem pomembno vpliva na gostoto kosti, presnovo, inzulinsko občutljivost in hormonsko ravnovesje. Moč je neposredno povezana z dolgoživostjo, vitalnostjo in sposobnostjo opravljanja vsakodnevnih obremenitev brez bolečin. Joga teh učinkov ne more nadomestiti, ker ne zagotavlja progresivne obremenitve, ki je nujna za razvoj mišic, kostnega tkiva in moči celotnega telesa.

Aerobna vadba izboljšuje srčno-žilno zmogljivost, povečuje delovanje mitohondrijev, spodbuja boljši pretok krvi in izboljša kognitivne funkcije, koncentracijo in splošno raven energije. Ključna je tudi za uravnavanje telesne teže, uravnotežen stresni odziv in dolgoročno zdravje srca ter možganov. Večina jogijskih praks srčnega utripa ne dvigne dovolj visoko ali dovolj dolgo, da bi dosegli te učinke, zato joga sama po sebi ne pokrije aerobnih potreb telesa.

Večina sodobnih asan je starih manj kot 150 let. Številni položaji, ki jih danes povezujemo z jogo, izvirajo iz 19. in 20. stoletja ter imajo vplive evropske gimnastike in indijske telesne vzgoje.

V najstarejših jogijskih besedilih beseda asana sploh ni pomenila telesnih vaj, temveč stabilen sedeč meditativni položaj. Fizična praksa joge, kot jo poznamo danes, se je razvila precej pozneje.

Tradicionalna joga ni poznala dinamičnih "flow" prehodov. Vinyasa prehodi in zaporedja, kot jih vidimo danes, so sodoben zahodni dodatek.

Joga je bila stoletja predvsem meditativna disciplina, osredotočena na um, dihanje in notranjo stabilnost. Telesni vidik je bil minimalen.

Nekoč so jogo prakticirali skoraj izključno moški. Danes pa je več kot 80 odstotkov udeležencev žensk, kar je posledica razvoja moderne, bolj wellness usmerjene joge na Zahodu.

Ashtanga joga je bila razvita za mlade šolarje v južni Indiji. Zaradi tega je intenzivna, strukturirana in fizično zelo zahtevna.

Stoja na glavi je bila tradicionalno obravnavana kot napredna tehnika, namenjena samo izkušenim praktikantom, nikoli široki populaciji.

Pozdrav soncu (Surya Namaskar) ni starodavna jogijska tradicija. Nastal je v začetku 20. stoletja kot del telovadnega sistema in šele kasneje postal del sodobne joge.

Mnogi položaji, ki danes veljajo za "tradicionalne", so dokumentirani v kolonialnih telovadnih priročnikih iz britanske Indije, kjer se pojavljajo skoraj identične telesne vaje. Sodobna joga je zato hibrid, preplet indijske tradicije, gimnastike, telesne vzgoje, fizioterapevtskih elementov in meditativnih tehnik.

Joga je izjemno koristna praksa, ko jo razumemo v pravem kontekstu. Odlično umiri živčni sistem, izboljša gibljivost, telesno zavedanje in kakovost dihanja. A kljub številnim prednostim ni popoln sistem za celostno telesno zdravje, saj ne razvija mišične mase, moči, kostne gostote in aerobne kapacitete. Gre za elemente, ki so ključni za optimalno delovanje telesa na dolgi rok.

Telo potrebuje štiri glavne stebre: moč, gibljivost, stabilnost in vzdržljivost. Joga pokrije gibljivost in del stabilnosti ter močno vpliva na regulacijo živčnega sistema, ne zadošča pa za razvoj moči, presnove, funkcionalne stabilnosti in srčno-žilnega zdravja. Za to sta nujna trening moči in redna aerobna vadba.

Najbolj optimalna kombinacija je preprosta: joga za mobilnost in umirjanje, trening moči za mišično maso in stabilnost, aerobna vadba za energijo in srčno-žilno zdravje.

Joga ni končni cilj, temveč pomemben del sestavljanke. Ko jo postavimo tja, kamor spada, in jo dopolnimo z drugimi oblikami vadbe, lahko telesu, živčnemu sistemu in umu ponudimo celostno podporo in najboljše možne rezultate.