BLOG: Kaj pomeni biti vitalen?

Ob tem sem pomislil, kako različno se ljudje staramo. Nekateri tudi v zrelih letih hodijo lahkotno, uživajo v športu, se brez težav igrajo z vnuki in delujejo polni energije. Drugi pa že precej prej dobijo občutek, da jih telo vedno bolj omejuje. Hitreje se utrudijo, zmanjkuje jim kondicije, pojavijo se bolečine, zmanjka jim energije ali pa preprosto niso več takšni, kot so bili pred desetimi ali petnajstimi leti.

To je tudi tema številnih pogovorov z mojimi strankami in prijatelji. Pogosto me vprašajo: "Kako pride do tega, da človek izgubi toliko kondicije? Kako se lahko tako zredi? Zakaj ima naenkrat toliko težav in simptomov?"

Odgovor je pravzaprav precej preprost. Do tega ne pride čez noč. Nihče se nekega jutra ne zbudi brez kondicije, z dvajsetimi kilogrami viška ali brez energije za vsakdanje življenje. Takšne spremembe so običajno posledica številnih majhnih odločitev in navad, ki jih ponavljamo iz dneva v dan. Sprva se zdijo nepomembne, čez leta pa naredijo veliko razliko.

Naše telo nas na to opozarja veliko prej, preden se pojavijo resnejše težave ali dobimo diagnozo. Težava je, da njegove signale prepogosto preslišimo ali pa jih pripišemo hitremu tempu življenja. Morda nas začne pogosteje boleti hrbet. Po stopnicah smo nekoliko bolj zadihani. Popoldne nam zmanjka energije. Spanec ni več tako kakovosten kot nekoč. Okoli trebuha se počasi nabere nekaj odvečne maščobe, pri opravilih, ki so nam bila nekoč povsem samoumevna, pa se utrudimo veliko hitreje.

Ker se vse to dogaja postopoma, sprememb skoraj ne opazimo. Hitreje si rečemo, da je za nami naporen teden, da smo pod stresom ali da nimamo več dvajset let. Sčasoma manj gibanja, slabši spanec, več sedenja in kronična utrujenost postanejo del vsakdana.

In prav v tem je največja past. Po mojih izkušnjah večina ljudi vitalnosti ne izgubi zaradi ene velike napake. Izgublja jo zaradi majhnih navad, ki jih ponavlja več let. Zato se resnejše zdravstvene težave le redko pojavijo brez opozorila. Telo nam običajno že dolgo prej sporoča, da nekaj ni več tako, kot bi moralo biti. Vprašanje je le, ali smo te signale pripravljeni prepoznati.

Prav zato se mi zdi pomembno, da o zdravju ne začnemo razmišljati šele takrat, ko nas v to prisili bolezen. Veliko lažje je vitalnost ohranjati, kot jo pozneje ponovno graditi.

Ko govorimo o vitalnosti, večina najprej pomisli na dobro telesno pripravljenost ali na človeka, ki je videti mlajši od svojih let. Po mojem mnenju pa je vitalnost veliko več kot to.

Vitalnost pomeni, da nam telo dobro služi. Da imamo dovolj energije za delo, družino in stvari, ki jih radi počnemo. Da se brez večjih težav odpravimo na sprehod, v hribe ali na trening. Da se lahko igramo z otroki ali vnuki, brez težav nesemo vrečke iz trgovine, pokosimo travo ali se povzpnemo po stopnicah, ne da bi ostali brez sape.

Pomeni tudi, da se po naporu razmeroma hitro regeneriramo, da dobro spimo, da nas manjše bolezni ne spravijo iz tira in da naše telo sodeluje z nami, namesto da bi nam postavljalo vedno več omejitev.

Torej zdravje ni le odsotnost bolezni. Je tudi sposobnost, da telo deluje dobro, ko ga potrebujemo. In prav tu se začne prava vitalnost.

Vitalnost ni popolnost. Ne pomeni, da nikoli nismo utrujeni ali da nimamo nobene zdravstvene težave. Prav tako ne pomeni, da moramo živeti po strogih pravilih ali biti ves čas v najboljši telesni pripravljenosti.

Prav tako ne pomeni popolnega zdravja ali popolnega videza telesa. Pomeni predvsem to, da imamo dovolj telesne in psihične rezerve za življenje. Da nam telo ne postavlja omejitev pri stvareh, ki jih želimo početi.

Po mojem je to tudi eden najlepših ciljev, ki si jih lahko postavimo. Ne živeti čim dlje, ampak živeti čim dlje kakovostno.

Težava je, da večina ljudi o vitalnosti začne razmišljati šele takrat, ko jo začne izgubljati.

V resnici pa nas telo na spremembe opozarja že veliko prej. Običajno ne z veliko bolečino ali resno diagnozo, ampak z majhnimi znaki, ki jih hitro spregledamo. Hitreje se utrudimo. Slabše spimo. Po službi nimamo več energije za sprehod ali trening. Po stopnicah smo nekoliko bolj zadihani. Pogosteje nas boli hrbet ali vrat. Opazimo, da se maščoba okoli trebuha nabira hitreje kot nekoč, mišične moči pa je iz leta v leto nekoliko manj.

Vsak posamezen znak še ne pomeni bolezni. Ko pa se jih začne nabirati več, je vredno pomisliti, da nam telo morda sporoča, da izgublja svojo odpornost in sposobnost prilagajanja.

Veliko ljudi za vse okrivi leta. Res je, da se s staranjem naše telo spreminja. Toda starost je le del zgodbe. Veliko večji vpliv imajo naše vsakodnevne navade.

Danes večino dneva presedimo. Premalo se gibamo. Pogosto spimo premalo ali nekakovostno. Živimo pod stalnim stresom, jemo na hitro in si redko vzamemo čas za regeneracijo. Nobena od teh stvari sama po sebi ne povzroči večjih težav. Ko pa se seštevajo več let ali celo desetletij, začnejo puščati posledice.

Ravno zato se vitalnost običajno ne izgubi zaradi ene velike napake. Izgubljamo jo počasi, zaradi številnih majhnih odločitev, ki jih ponavljamo vsak dan.

Ko ljudje slišijo besedo mišice, najprej pomislijo na videz. V resnici pa imajo veliko pomembnejšo vlogo. Mišice nam omogočajo gibanje, ščitijo sklepe, pomagajo uravnavati krvni sladkor, vplivajo na presnovo in pomembno prispevajo k ravnotežju ter manjši verjetnosti padcev v starejšem obdobju.

Po približno tridesetem letu starosti brez redne vadbe mišična masa začne postopoma upadati. Sprva zelo počasi, zato tega skoraj ne opazimo. Po desetih ali dvajsetih letih pa razlika postane očitna. Prav zato danes številni strokovnjaki poudarjajo, da vadba za moč ni namenjena le športnikom. Z leti postaja vedno pomembnejša za vsakogar, ki želi ohraniti kakovost življenja.

Mišice so vsekakor eden ključnih dejavnikov zdravega staranja. Ne zato, ker bi bilo pomembno imeti velike mišice, ampak zato, ker nam omogočajo samostojnost, boljše počutje in večjo kakovost življenja tudi v poznejših letih.

Če bi moral izpostaviti eno največjih težav sodobnega načina življenja, to ne bi bila samo hrana ali ena sama razvada. To je način življenja.

Nikoli v zgodovini se nismo gibali tako malo, hkrati pa bili izpostavljeni tolikšni količini informacij, stresa in nenehnega hitenja. Večino dneva presedimo. Ko pridemo domov, smo utrujeni in si želimo počitka. Ker smo utrujeni, se manj gibamo. Ker se manj gibamo, imamo še manj energije. Tako nastane začaran krog, iz katerega je vse težje izstopiti.

Pri tem je zanimivo, da večina ljudi ne občuti posledic takoj. Telo ima izjemno sposobnost prilagajanja in nam dolgo časa pomaga, kljub temu da zanj ne skrbimo najbolje. Toda vsaka rezerva ima svoje meje.

Pri svojem delu v zadnjih letih opažam še eno zanimivo stvar. Nikoli nismo imeli na voljo toliko informacij o zdravju, prehrani in vadbi, kot jih imamo danes. Hkrati pa se zdi, da je vedno več ljudi zmedenih.

En teden beremo, da je določeno živilo skoraj čudežno. Naslednji teden naj bi bilo škodljivo. Nekateri demonizirajo ogljikove hidrate, drugi maščobe, tretji gluten, četrti mleko. Enako velja za različne načine prehranjevanja in vadbe. Vsak ima svojo resnico, vsak obljublja najboljšo rešitev.

Ni čudno, da marsikdo dobi občutek, da mora za boljše zdravje živeti popolno. Da potrebuje popoln jedilnik, popoln trening, popolno jutranjo rutino ali popoln prehranski dodatek. Ko mu tega ne uspe doseči, hitro dobi občutek, da je spodletel, in pogosto obupa.

Po mojem mnenju je to ena največjih pasti sodobnega načina razmišljanja o zdravju. Vitalnosti ne gradimo z nekaj tedni popolnosti. Gradimo jo z navadami, ki jih lahko ohranjamo več let.

Veliko pomembneje je, da se redno gibamo, kot da ves čas iščemo popoln trening. Več koristi prinese prehrana, ki je večino časa uravnotežena, kot nenehno obremenjevanje z vsakim grižljajem. Tudi sedem ur kakovostnega spanca večino noči bo za naše zdravje naredilo bistveno več kot popolna večerna rutina, ki jo zdržimo le nekaj dni.

Zdrav življenjski slog ni tekmovanje. Ni seznam pravil, ki jih moramo brezhibno izpolnjevati. Je način življenja, ki nam dolgoročno prinaša več energije, boljše počutje in več svobode.

To seveda ne pomeni, da prehrana, gibanje ali spanec niso pomembni. Ravno nasprotno. Pomembni so. Vendar največjo razliko naredi to, da jih spremenimo v del svojega vsakdana, ne pa v kratkoročni projekt.

Telo namreč ne potrebuje popolnosti. Potrebuje doslednost. Potrebuje dovolj gibanja. Dovolj kakovostnega spanca. Hrano, ki ga večino časa podpira, ne izčrpava. Čas za regeneracijo. In navade, ki jih bomo z veseljem ohranili tudi čez pet ali deset let.

Ko začnemo na zdravje gledati na tak način, se zgodi nekaj zanimivega. Nehamo iskati čudežne rešitve in začnemo graditi temelje. Prav ti temelji pa so tisti, na katerih skozi leta nastajata dobra telesna pripravljenost in prava vitalnost.

Če bi moral iz vsega, kar sem napisal v tem članku, izpostaviti samo eno sporočilo, bi bilo zelo preprosto. Ne čakajte na diagnozo, da začnete skrbeti zase.

Preden sem začel pisati ta članek, sem razmišljal o ljudeh, ki sem jih opazoval na plaži. Nekateri so bili stari sedemdeset let ali več, pa so se gibali lahkotno, uživali v vsakem koraku in delovali polni energije. Drugi so bili precej mlajši, a jim je že krajši sprehod predstavljal napor. Takrat sem se ponovno spomnil, da vitalnosti ne določa rojstni datum. V veliki meri jo določajo odločitve, ki jih sprejemamo vsak dan.

Če me kdo vpraša, kaj je največja napaka, ki jo ljudje naredimo pri skrbi za svoje zdravje, je moj odgovor vedno enak. Čakamo. Čakamo na ponedeljek. Na prvi dan v mesecu. Na novo leto. Na več časa. Na več motivacije. Na trenutek, ko bo v življenju manj stresa. Včasih pa žal čakamo celo na diagnozo.

Resnica je, da nas telo le redko preseneti brez opozorila. Večinoma nam svoje signale pošilja veliko prej. Vprašanje je le, ali jih opazimo ali pa jih vedno znova opravičujemo s pomanjkanjem časa, stresom ali leti.

Ni se treba bati bolezni, ampak si je treba želeti, da svojemu telesu pravočasno damo tisto, kar potrebuje. To je več gibanja, dovolj kakovostnega spanca, uravnotežena prehrana, čas za regeneracijo in nekoliko manj vsakodnevnega stresa.

Vitalnost ni nekaj, kar dosežemo enkrat za vselej. Je rezultat majhnih odločitev, ki jih sprejemamo vsak dan. Vsak sprehod. Vsak trening. Vsak kakovosten obrok. Vsaka dobro prespana noč. Vsakič, ko se odločimo, da bomo naredili nekaj dobrega zase.

Morda se posamezna odločitev zdi majhna. Ko pa se jih nabere na stotine ali tisoče, postanejo razlika med tem, kako bomo živeli čez deset, dvajset ali trideset let. Zato ne čakajte na popoln trenutek. Ne iščite popolnega načrta. Ne čakajte, da vas v spremembo prisili bolezen. Začeti ni treba popolno.

Treba je le začeti. Ker je veliko lažje vitalnost ohranjati, kot jo pozneje ponovno graditi.