BLOG: Skrb za mitohondrije je recept za zdravje in splošno dobro počutje

Mitohondriji so ključnega pomena za zagotavljanje energije, potrebne za številne celične procese. Njihova vloga pri proizvodnji ATP s pomočjo celičnega dihanja pa je ključna za ohranjanje delovanja celic in organizmov. 

Mitohondriji imajo svojo posebno "genetsko knjižnico," imenovano mitohondrijska DNK. Ta "knjižnica" je kot zbirka genetskih navodil, ki mitohondrijem omogoča, da izvajajo svoje funkcije in se razmnožujejo znotraj celic. To pomeni, da imajo mitohondriji svoje posebne informacije za delovanje. 

Poleg proizvodnje energije so mitohondriji vpleteni tudi v različne druge celične procese, vključno s signalizacijo celic, celičnim ciklom in programirano celično smrtjo (apoptozo). 

Število mitohondrijev 

Število mitohondrijev v celicah je zelo raznoliko. Lahko obstaja samo en, lahko pa jih je tudi več tisoč. Koliko mitohondrijev imamo, je odvisno od tega, kako intenzivno poteka celično dihanje v določenih celicah ali tkivih. 

V jetrnih celicah, na primer, kjer nastajajo snovi, ki jih naše telo potrebuje iz prebavljenih hranil, najdemo največ mitohondrijev. To pomeni, da so jetrne celice zelo aktivne in potrebujejo veliko energije, ki jo mitohondriji proizvajajo med celičnim dihanjem. 

Pravilno delovanje in težave 

Ko mitohondriji delujejo pravilno, skrbijo za dovolj energije, ki jo celice potrebujejo za svoje delovanje in ključne procese v telesu. Če pa mitohondriji ne delujejo pravilno, lahko pride do poškodb, ki povzročijo težave v delovanju celic. To negativno vpliva na različne biološke procese, saj se z nabiranjem poškodb postopoma zmanjšuje učinkovitost celičnih procesov. 

Mitohondrijska disfunkcija, ki se pojavi zaradi poškodb, pa je dejansko eden od znakov staranja. Zato je izjemno pomembno, da skrbimo za zdravje mitohondrijev, saj to prispeva k ohranjanju energije celic, zmanjšuje znake staranja ter izboljšuje splošno počutje. 

Mitohondrijska disfunkcija lahko torej vodi do resnih posledic, vključno z nevrodegenerativnimi boleznimi, srčnimi boleznimi itd. 

Težave v mitohondrijih pri proizvodnji energije ustvarjajo neželene stranske produkte, imenovane reaktivne kisikove vrste. Pri visokih koncentracijah pa le ti lahko poškodujejo mitohondrije, kar vpliva na različne procese v telesu. Ta naravni proces se s staranjem poslabšuje, vendar izboljšanje zdravja mitohondrijev lahko pomaga pri bolj zdravem staranju.

Skrb za mitohondrije, na primer s pravilno prehrano, telesno aktivnostjo in drugimi zdravimi življenjskimi navadami, je torej pravi recept za splošno dobro počutje, zdravje organizma in daljše življenje. 

Kako okrepiti mitohondrije? 

Omejite vnos kalorij

Na primer s postenjem. Omejitev kalorij deluje kot signal stresa, ki sproži različne prilagoditve v mitohondrijskih celicah in povečuje njihovo učinkovitost. Izboljšuje aktivnost transportne verige elektronov in uravnava tvorbo reaktivnih kisikovih vrst ter oksidativni stres. Podpira mehanizme nadzora kakovosti mitohondrijev, ki skrbijo za preprečevanje in/ali popravljanje poškodb. Spodbuja obnovo mitohondrijske mreže z odstranjevanjem poškodovanih mitohondrijev (avtofagija) in tvorbo novih mitohondrijev (biogeneza). 

Vadba 

Vadba napolni mišice z energijo. Mitohondriji v mišicah postanejo bolj aktivni, kar pomaga celicam, da dobijo več energije. Mišice nato proizvedejo več mitohondrijev, kar izboljša njihovo sposobnost uporabe hrane za energijo in krčenje. To je prilagoditev mišic na vadbo, ki sčasoma izboljša učinkovitost vadbe. Hkrati vadba krepi delovanje mitohondrijev ter ohranja zdravje mišic, še posebej v starosti. Torej, vadba je eden najboljših načinov za izboljšanje mitohondrijske biogeneze in delovanja starajočih se mišic, kar pomaga odložiti s starostjo povezano upadanje mitohondrijske aktivnosti in zdravja mišic. 

Spanje 

Ko smo budni, možgani potrebujejo veliko energije, kar ustvarja presnovne odpadke. Med spanjem pa se možgani znebijo teh odpadkov, ki bi lahko bili škodljivi za mitohondrije. En primer takšnega odpadka je molekula beta-amiloida. Ob normalnih ravneh ščiti nevrone in podpira njihovo delovanje. Če pa se preveč nabere, postane škodljiva, še posebej za mitohondrije nevronov, kar lahko sproži težave v možganih. 

Hranila 

Obstaja veliko hranilnih snovi, ki lahko pomagajo mitohondrijem pri opravljanju njihovega dela in ohranjanju njihove kondicije. Mitohondrijska hranila zagotavljajo substrate in kofaktorje, ki podpirajo in/ali spodbujajo aktivnost mitohondrijskih encimov, krepijo celično antioksidativno obrambo, lovijo proste radikale in ščitijo mitohondrije pred oksidativnim stresom ter ščitijo in obnavljajo mitohondrijske membrane. 

Hranila za mitohondrije vključujejo vitamine skupine B, minerale, omega 3, polifenole, L-karnitin, alfa-lipoično kislino, koencim Q10, pirolokinolin kinon (encimski kofaktor podoben vitaminu B ), kurkumin in kreatin. Lahko jih jemljemo kot dodatke ali pa jih najdemo v naravni, nepredelani hrani, to je sadju, zelenjavi, oreščkih,semenih, morski hrani in mesu. 

Na tem mestu bi izpostavil pomembnost Nikotinamid adenin dinukleotida (NAD+). To je ključna molekula, pridobljena iz vitamina B3, in igra bistveno vlogo pri delovanju mitohondrijev. NAD+ je odgovoren za prenos elektronov iz hrane v transportno verigo elektronov mitohondrijev, kjer se proizvaja ATP, glavna energijska valuta celic. 

Izpostavljenost soncu in D vitamin 

Vitamin D je pomemben za aktivnost mitohondrijev in izboljšuje njihovo sposobnost opravljanja oksidativnih procesov v mišicah. Poleg tega spodbuja mitohondrijsko biogenezo (tvorbo novih mitohondrijev) ter povečuje njihovo sposobnost oksidacije v mišicah in rjavi maščobi. 

Rdeča in bližnja infrardeča svetloba 

Terapija z rdečo in bližnjo infrardečo svetlobo lahko prodre skozi kožo in vpliva na mitohondrije s spodbujanjem molekule, imenovane citokrom C oksidaza. Ta molekula je del procesa, ki v mitohondrijih proizvaja energijo (ATP). Rdeča in bližnja infrardeča svetloba povečujeta učinkovitost tega procesa ter količino energije, ki jo mitohondriji proizvajajo. 

S to terapijo se izboljšuje tudi komunikacija med celicami z reaktivnimi kisikovimi vrstami, ter spodbuja pozitivne spremembe v delovanju celic. Terapija z rdečo in bližnjo infrardečo svetlobo ima številne prednosti, med drugim pospešuje celjenje ran, zmanjšuje poškodbe mišic in izboljšuje okrevanje mišic po vadbi. 

Izpostavljenost mrazu 

Ko vas zebe, dve vrsti tkiv takoj proizvedeta dodatno toploto. Skeletna mišica ustvarja toploto z drgetanjem, medtem ko rjava maščoba proizvaja toploto brez tresenja. Drgetanje sprošča toploto z izgorevanjem goriva in uporabo ATP za krčenje mišic. To aktivira mitohondrije za posredno ustvarjanje toplote. Rjava maščoba se razlikuje od drugih tkiv, saj ima molekulo, ki ločuje dihanje od proizvodnje ATP, jo pa uporablja za aktivno ustvarjanje toplote. Tako uporablja mitohondrije za neposredno ogrevanje. V obeh vrstah tkiv mraz spodbuja povečanje aktivnosti mitohondrijev in nastajanje novih. Izpostavljenost mrazu, na primer s hladno prho ali krioterapijo, spodbudi mitohondrije, da nas ogrejejo. 

Izpostavljenost toploti 

Toplota lahko sproži tudi koristne biološke odzive. Le ta deluje kot blag signal stresa in sproži odzive celic, ki spodbujajo prilagajanje. Eden glavnih dejavnikov te prilagoditve so mitohondriji, saj se je pokazalo, da toplotni stres sproži ugoden adaptivni odziv v mitohondrijih, ki poveča njihovo funkcionalno zmogljivost. Ti učinki so se pokazali na primer pri skeletnih mišicah in srčni mišici . Torej, po tem sodeč bi lahko sklepali, da lahko rutinsko savnanje izboljša vzdržljivost in zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni. 

Ne pozabite tudi na hidracijo, izogibanje stresu. Zmanjšanje izpostavljenosti okoljskim toksinom, kot so onesnaženje zraka, pesticidi in kemikalije, lahko koristi tudi zdravju mitohondrijev. Pa tudi na primerno hidracijo in izogibanje stresu ne smemo pozabiti. 

Zaključek 

Mitohondriji so ključni za življenje, saj proizvajajo energijo, ki poganja naše celice. S skrbjo za njihovo kondicijo podpiramo optimalno delovanje vseh celic in sistemov v telesu. Krepitev mitohondrijev tako postane osnova za dolgo in zdravo življenje. Kot vedno, pred začetkom kakršnega koli novega prehranskega pristopa in vadbe, priporočam posvet s strokovnjakom za prehrano ali zdravnikom, še posebej, če imate kakršne koli zdravstvene težave.

Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.