BLOG: Sadež z dolgo zgodovino in bogatim simbolnim pomenom

Fige so eden tistih sadežev, ki v sebi nosi več zgodovine, simbolike in okusa, kot bi si mislili na prvi pogled. Rastejo na figovcu (Ficus carica), drevesu iz družine murvovk, ki izvira iz območja Zahodne Azije in Bližnjega vzhoda. Prav od tam so se fige skozi tisočletja razširile po Sredozemlju in kasneje tudi v druge dele sveta, kjer jim ustreza toplo in zmerno podnebje.

Figovec je trpežno in hvaležno drevo. V dobrih razmerah lahko živi več desetletij, včasih tudi blizu sto let, in zraste do približno deset metrov visoko. Njegovi veliki, razčlenjeni listi imajo značilen, prijetno zelen in rahlo lesnat vonj, ki ga nekateri opisujejo celo kot blag kokosov podton. Prav zaradi te arome so se listi v preteklosti uporabljali za odišavljanje prostorov, občasno pa tudi v naravni kozmetiki ali domačih dišavah.

Zanimivo je, da figovec ob poškodbi izloča belkast sok, podoben mleku. Ta naravni lateks so ljudje včasih uporabljali v ljudski medicini in pri različnih opravilih, čeprav je treba vedeti, da lahko pri občutljivi koži povzroča draženje.

Figa je botanično gledano nekaj posebnega. Kar imamo za sadež, je v resnici poseben cvetni ovoj, imenovan sikonij. Cvetovi fige namreč ne cvetijo navzven, temveč se razvijajo znotraj ploda, skriti očem. Ko figa dozori, pravzaprav jemo dozorele cvetove, zaprte v mehko, sladko meso. Prav drobna, rahlo hrustljava semena v notranjosti so ostanek teh cvetov.

Ta nenavadna zgradba je eden od razlogov, zakaj so fige že od nekdaj veljale za skrivnosten in skoraj mističen sadež.

Fige imajo izjemno dolgo zgodovino. Arheološke najdbe kažejo, da so jih ljudje gojili že pred več kot 5.000 leti, še preden so začeli množično pridelovati pšenico in ječmen. To jih uvršča med prve rastline, ki jih je človek načrtno gojil.

V antični Grčiji so bile fige tako cenjene, da so celo sprejemali zakone, ki so omejevali njihov izvoz. Veljale so za dragoceno hrano in pomemben del vsakdanjega jedilnika. Tudi v Svetem pismu se fige pogosto omenjajo, saj so rasle na območjih, kjer so se odvijali številni zgodovinski in verski dogodki. Po nekaterih razlagah naj bi bil celo "prepovedani sadež" iz zgodbe o Adamu in Evi figa, ne jabolko, kot se je uveljavilo kasneje.

Skozi zgodovino so fige simbolizirale obilje, plodnost, mir in blaginjo. Ta simbolika se je ohranila vse do danes.

Sveže fige so sladke, sočne in izjemno nežne. Njihova lupina je tanka, meso mehko, okus pa poln in meden. Prav zaradi te občutljivosti so sveže fige zelo hitro pokvarljive in jih je težko dolgo shranjevati.

Zato so ljudje že zelo zgodaj začeli fige sušiti. Sušenje ne le podaljša njihovo obstojnost, temveč tudi zgosti okus. Suhe fige so slajše, bolj aromatične in hranilno bolj skoncentrirane. Vsebujejo več mineralov na enoto teže, predvsem kalija, kalcija in magnezija. Prav tako se ohrani oziroma celo poveča vsebnost naravnih antioksidantov.

Seveda pa to pomeni tudi, da so suhe fige energijsko bogatejše in vsebujejo več naravnih sladkorjev, zato jih je smiselno uživati zmerno.

Fige so znane kot dober vir prehranskih vlaknin, zlasti v sušeni obliki. Poleg tega vsebujejo še vitamine skupine B, nekaj vitamina K ter vrsto mineralov. Zaradi svoje naravne sladkosti so pogosto uporabljene kot zdrava alternativa sladkarijam.

V kuhinji so izjemno vsestranske. Odlično se podajo k sirom, mesnim jedem, solatam in celo omakam. V sredozemski prehrani imajo posebno mesto, saj se lepo dopolnjujejo z oljčnim oljem, oreščki in zelišči.

Fige niso le sladek in prijeten sadež, temveč tudi živilo z zanimivo hranilno sestavo in dolgo tradicijo uporabe. Čeprav jih danes pogosto spremljajo velike obljube o zdravilnih učinkih, je pomembno razumeti, kaj fige dejansko zmorejo in česa ne.

Fige vsebujejo različne naravne rastlinske spojine, med njimi polifenole, ki delujejo kot antioksidanti. Antioksidanti pomagajo telesu pri obvladovanju oksidativnega stresa, ki nastaja kot posledica presnove, okoljskih vplivov in staranja.

Posebej suhe fige imajo na enoto teže več teh spojin kot sveže, saj se z odstranitvijo vode hranila koncentrirajo. To pomeni, da lahko fige prispevajo k splošni zaščiti celic, ne pa tudi, da bi preprečevale ali zdravile bolezni.

V ljudski medicini so fige in deli figovca uporabljali pri različnih težavah, predvsem prebavnih. Ta raba ima dolgo zgodovino, vendar je treba poudariti, da tradicionalna uporaba ni enaka medicinskemu zdravljenju.

Sodobna znanost fig ne obravnava kot zdravilo, temveč kot živilo, ki lahko v okviru uravnotežene prehrane podpira določene telesne funkcije.

Fige so znane po vsebnosti prehranskih vlaknin, zlasti suhe. Vlaknine prispevajo k

boljši črevesni prehodnosti, rednejšemu odvajanju in daljšemu občutku sitosti.

Pri ljudeh brez prebavnih težav so lahko fige koristen del prehrane. Pri občutljivi prebavi pa je potrebna previdnost, saj so fige naravno bogate z fermentabilnimi sladkorji, ki lahko povzročajo napenjanje ali nelagodje.

Fige vsebujejo več pomembnih mineralov, med njimi so:

- kalij, ki sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka in delovanju mišic,

- kalcij in magnezij, pomembna za kosti in živčevje,

- mangan, ki sodeluje pri presnovnih procesih.

Suhe fige so glede mineralov bogatejše, a tudi energijsko precej gostejše, zato jih je smiselno uživati zmerno.

Zaradi vsebnosti kalija in antioksidantov lahko fige prispevajo k splošnemu zdravju srca, predvsem kot del raznolike prehrane. Ne delujejo pa neposredno na bolezni srca in ne morejo nadomestiti drugih pomembnih dejavnikov, kot so gibanje, uravnotežena prehrana in obvladovanje stresa.

Izvlečki fig in figovih listov se uporabljajo tudi v kozmetiki, predvsem zaradi antioksidativnih lastnosti. Takšni izdelki lahko pomagajo izboljšati videz kože in jo zaščititi pred okoljskimi vplivi, vendar ne gre za terapevtske učinke, temveč za podporno nego.

Fige vsebujejo naravne sladkorje skupaj z minerali, kar pomeni, da lahko pomagajo pri hitri obnovi energije, so uporabne po telesni aktivnosti ali daljšem naporu ter v manjših količinah podprejo regeneracijo mišic. Zato so bile v preteklosti cenjena hrana popotnikov, vojakov in delavcev.

V ljudskem izročilu so se fige uporabljale kot del sirupov pri suhem kašlju in za pomirjanje grla in sluznic.

Danes to razumemo kot blažilni učinek sladkega, sluzastega sadja in ne kot zdravljenje.

Kljub temu da so fige naravno in tradicionalno živilo, niso primerne za vsakogar in v vseh okoliščinah. Njihova sestava, ki vključuje večjo količino naravnih sladkorjev in fermentabilnih ogljikovih hidratov, lahko pri občutljivih posameznikih povzroči prebavne težave. Pri ljudeh z razdražljivim črevesjem, porušeno črevesno floro ali upočasnjeno prebavo se lahko po zaužitju fig pojavijo napenjanje, krči, mehko blato ali celo driska. To je še posebej izrazito pri sušenih figah, kjer so sladkorji in vlaknine močno koncentrirani.

Fige lahko predstavljajo izziv tudi za uravnavanje krvnega sladkorja. Čeprav gre za naraven sadež, vsebujejo precej fruktoze in hitro dostopnih ogljikovih hidratov, kar lahko pri posameznikih s sladkorno boleznijo ali nagnjenostjo k nihanju glukoze povzroči neenakomeren dvig krvnega sladkorja. Zaradi tega jih je v takšnih primerih smiselno uživati zelo zmerno ali se jim celo izogniti, zlasti v sušeni obliki.

Pri osebah s histaminsko intoleranco ali preobčutljivim imunskim odzivom lahko fige sprožijo neprijetne reakcije, čeprav same po sebi ne sodijo med živila z visoko vsebnostjo histamina. V določenih primerih lahko spodbudijo sproščanje histamina v telesu, kar se kaže kot srbečica, rdečica, občutek toplote ali prebavne motnje. Tudi tukaj so suhe fige praviloma slabše prenašane kot sveže.

Posebno pozornost zahtevajo sveže, še nezrele fige in figovi listi, saj vsebujejo mlečni sok, ki lahko draži sluznico ust in prebavil ter povzroči pekoč občutek ali nelagodje. Pri občutljivi koži lahko ta sok ob stiku povzroči tudi draženje ali izpuščaje. Zato z uživanjem nezrelih fig ali neposrednim stikom s figovim sokom ni priporočljivo pretiravati.

Pri rednem uživanju večjih količin fig je treba upoštevati tudi njihovo energijsko vrednost. Suhe fige so kalorično precej bogate in lahko ob neupoštevanju količine prispevajo k neželenemu povečanju telesne mase. Poleg tega lahko večja vsebnost vlaknin pri pretiravanju obremeni prebavni sistem, namesto da bi mu koristila.

Nenazadnje velja omeniti, da lahko fige zaradi vsebnosti vlaknin in določenih mikrohranil v manjšem obsegu vplivajo na absorpcijo nekaterih zdravil. Zato je pri dolgotrajnem zdravljenju ali ob sočasnem jemanju terapij smiselno, da se uživanje fig časovno ne prekriva neposredno z jemanjem zdravil.

Fige niso le okusen sadež, temveč prava zgodovinska in kulturna zakladnica. Povezujejo naravo, tradicijo in prehrano na način, ki ga danes redko srečamo. Njihova posebna zgradba, dolga zgodovina in bogat okus jih uvrščajo med najbolj zanimive sadeže, ki jih pozna človeštvo.

Če jih uživamo premišljeno in v skladu s svojimi potrebami, so lahko čudovit dodatek k raznoliki in uravnoteženi prehrani, tako sveže kot sušene.