BLOG: Robide, darilo narave

Robide spadajo med jagodičevje in rastejo na trnastem grmovju, ki se pogosto razraste ob robovih gozdov, travnikov in celo ob poteh. Vsaka robida je sestavljena iz številnih manjših plodkov, ki skupaj tvorijo en sočen sadež. Ko so zrele, so temno vijolične do skoraj črne barve.

Najboljše so, ko jih uživate sveže – takoj po nabiranju. Tisti, ki imate vrt, pa jih lahko gojite tudi doma (obstajajo celo sorte brez trnov).

Robide vsebujejo pravo zakladnico hranil in naravnih zaščitnih snovi, ki skupaj prispevajo k boljšemu počutju in odpornosti. V njih najdemo:

Vitamin C – pomemben za imunski sistem, tvorbo kolagena, zdravo kožo in zaščito pred oksidativnim stresom.

Vitamin K – ključen za strjevanje krvi, zdravje kosti in ožilja.

Vitamin E – deluje kot antioksidant in ščiti celice pred prezgodnjim staranjem.

Folat (vitamin B9) – sodeluje pri obnovi celic, delovanju možganov in tvorbi rdečih krvničk.

Mangan – vpliva na presnovo, delovanje možganov, kosti in vezivnega tkiva.

Magnezij, kalij, železo, cink, kalcij in fosfor – pomembni za delovanje mišic, živcev, imunskega sistema in ohranjanje mineralne gostote kosti.

Robide vsebujejo tudi veliko vlaknin (kar približno 7,6 g na skodelico), ki spodbujajo redno prebavo, pomagajo uravnavati raven krvnega sladkorja in zmanjšujejo holesterol.

Posebno vrednost robid pa predstavljajo antioksidanti in fitohranila, kot so:

Antocianini – naravna barvila, ki robidam dajejo značilno temno barvo in močno ščitijo celice pred poškodbami.

Elagična kislina – znana po zaščitnem vplivu na celice in delovanju proti vnetjem.

Flavonoidi, fenolne kisline in polifenoli – podpirajo zdravje srca, žil, možganov in črevesja.

Tanini – delujejo rahlo antiseptično, predvsem v listih in nezrelih plodovih.

Čeprav v manjših količinah, robide vsebujejo tudi rastlinske beljakovine in sledi zdravih maščob, vključno z omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami.

Robide so spremljale človeka že od prazgodovine. V Evropi so arheologi odkrili sledi robid v kamnitih orodjih in ostankih hrane že iz neolitskih naselbin, kar pomeni, da so jih ljudje nabirali že pred več kot 8000 leti.

Stari Grki so robide poznali kot divje jagode, ki naj bi pomagale pri protinu in vnetjih. Njihovo grmovje so cenili kot zdravilno rastlino, predvsem zaradi trpkih listov in korenin, iz katerih so pripravljali poparke in čaje.

V rimskem imperiju so listje uporabljali za ustna vnetja in prebavne težave, robide pa kot vir moči v poletnih mesecih. Rimljani so verjeli, da listi robide zdravijo rane in vneto grlo, zato so jih pogosto uporabljali kot obkladke.

V srednjem veku so robide imele tudi simbolni pomen. V krščanski simboliki so jih povezovali s Kristusovo trnovo krono zaradi ostrih trnov in temne barve soka, ki naj bi predstavljala kri. Ljudsko izročilo je robidovje pogosto povezovalo z zaščito pred zli duhovi, zato so jih včasih sadili ob robu vrtov.

Na britanskem otočju je veljalo, da po 29. septembru (dan sv. Mihaela) robid ni več varno nabirati, saj naj bi jih takrat ponoči preklel hudič – morda zato, ker postanejo pozno jeseni kisle in plesnive.

V ljudskem zdravilstvu po Evropi in tudi Sloveniji so listi robide stoletja veljali za domače zdravilo pri driskah, vnetjih ustne votline, dlesni in grla, čaji pa so bili del skoraj vsake domače zeliščne lekarne.

V novem veku se je začelo tudi gojenje robid. Eden prvih, ki je s križanjem ustvaril kultivirano robido, je bil sodnik Logan iz Kalifornije konec 19. stoletja, po katerem je poimenovana znana sorta loganberry.

1. Močnejša odpornost in manj vnetij

Robide so polne vitamina C, antocianinov in elagične kisline – snovi, ki pomagajo telesu, da se brani pred virusi, bakterijami in vsakodnevnimi obremenitvami. Redno uživanje robid lahko zmanjša tveganje za prehlade in vnetja v telesu. Še posebej prav pridejo v času stresa ali utrujenosti.

2. Boljši spomin in zbranost

Robide vsebujejo veliko mangana, ki je pomemben za delovanje možganov. Skupaj z vitaminom C in antocianini prispeva k boljši koncentraciji, spominu in odzivnosti. Če pogosto pozabljate stvari ali se težko zberete, si z robidami lahko pomagate na naraven način.

3. Srce in ožilje

Vitamin K, vlaknine in antocianini v robidah pomagajo, da so vaše žile prožne in srce močno. Vlaknine znižujejo "slab" holesterol, medtem ko vitamin K skrbi, da se kalcij ne nalaga v žilah. Tako robide pomagajo pri preprečevanju visokega pritiska, zamašenih žil in bolezni srca.

4. Prebava

Z več kot 7 g vlaknin na skodelico so robide pravi zaveznik zdrave prebave. Pomagajo pri rednem odvajanju, preprečujejo napihnjenost in spodbujajo rast dobrih bakterij v črevesju. Vsebujejo tudi folat, ki vpliva na obnovo črevesne sluznice.

5. Zdrava in mladostna koža

Vitamin C je ključen za tvorbo kolagena, ki koži daje čvrstost in elastičnost. Antocianini pa ščitijo kožo pred škodljivimi vplivi okolja – kot so sonce, veter in onesnaženje. Če si želite bolj sijočo, napeto in enakomerno polt – uživajte robide!

6. Zdravje kosti

Robide so bogate z vitaminom K, manganom, kalcijem in magnezijem. Te snovi sodelujejo pri tvorbi kostnega tkiva in ohranjanju kostne gostote. Redno uživanje robid je lahko v pomoč pri preprečevanju osteoporoze.

7. Zobje in dlesni

V robidah najdemo tudi tanine, flavonoide in antocianine, ki delujejo rahlo protibakterijsko. Lahko pomagajo pri vnetjih dlesni, zmanjšajo količino škodljivih bakterij v ustih in prispevajo k bolj svežemu zadahu. Pri manjših ranicah v ustih lahko uživanje robid pomaga pri celjenju.

8. Krvni sladkor

Kljub sladkemu okusu imajo robide nizek glikemični indeks. Vsebujejo veliko vlaknin in polifenolov, ki upočasnijo vsrkavanje sladkorja v kri. To pomeni, da ne povzročijo nenadnega skoka krvnega sladkorja – zato so odlična izbira tudi za tiste, ki pazite na raven glukoze ali imate sladkorno bolezen.

Čeprav so robide večinoma varne, bodite pozorni na naslednje:

Ledvični kamni: Robide vsebujejo oksalate, ki se pri določenih ljudeh lahko povežejo z večjim tveganjem za ledvične kamne. Če imate težave z ledvicami, jih uživajte zmerno.

Preobčutljivost ali alergija: Pri redkih ljudeh se lahko pojavijo alergijske reakcije, kot so srbečica, izpuščaji, otekanje ustnic ali jezika. V tem primeru takoj prenehajte z uživanjem.

Čaji iz listov ali korenin: Ti v večjih količinah vsebujejo več taninov, ki so v velikih odmerkih lahko škodljivi. Torej, čajev iz listov ne uporabljajte v prevelikih količinah – še posebej, če imate občutljivo prebavo ali kronične težave..

Onesnaženje divjih robid: Če robide nabirate v naravi, pazite, da niso ob poti, kjer hodijo živali ali se nabira cestni prah. Vedno jih dobro operite.

Robide niso klasične jagode – tehnično so združeni plodovi, ker so sestavljene iz mnogih majhnih plodkov (drupeletov).

Obstaja več kot 300 vrst robid.

Robide so bile včasih uporabljene tudi kot naravno barvilo za tkanine.

Zamrznejo izjemno dobro – zato jih lahko uživate tudi pozimi, kot dodatek kosmičem, jogurtu ali napitkom.

Robide so darilo narave – tak preprost, skromen in izjemno zdrav sadež. Vsebujejo veliko koristnega za telo – podpirajo prebavo, odpornost in splošno počutje. So dostopne, okusne in jih lahko uživate na več načinov. Poleg tega jih najdete skoraj povsod ter naberete sami.

Zato si to poletje privoščite robide – sveže ali zamrznjene. Vaše telo vam bo hvaležno.