BLOG: Sedem poletnih zelišč

1. Sivka (Lavandula angustifolia)

Zgodovina in uporaba: Sivka izvira iz Sredozemlja in je bila znana že starim Egipčanom, Rimljanom in Grkom. Rimljani so jo uporabljali za kopeli, dišave in kot antiseptik. V srednjem veku so sivko uporabljali kot sredstvo proti ušem in kot zaščito pred kužnimi boleznimi.

Zdravilne lastnosti: Sivka pomirja, zmanjšuje stres in anksioznost, izboljšuje spanec, blaži glavobole in pomaga pri kožnih težavah, kot so akne in ekcemi. Uporablja se tudi za lajšanje bolečin in kot antiseptik.

Sestava: Sivka vsebuje linalool, linalil acetat, kamfor, terpinen-4-ol in druge sestavine, ki imajo pomirjevalne in antiseptične lastnosti.

Stranski učinki in tveganja: Lahko povzroči alergijske reakcije pri občutljivih osebah. Visoki odmerki sivke niso priporočljivi za nosečnice in doječe matere. Pri lokalni uporabi lahko povzroči draženje kože.

Kje uspeva: Sivka uspeva v sončnih, sušnih in dobro odcednih tleh. Najpogosteje jo najdemo v sredozemskih regijah, kot so južna Francija, Italija, Španija in druge sredozemske države. Pri nas najbolje uspeva v Primorski regiji zaradi sredozemskega podnebja.

Kdaj uspeva: Cveti od pozne pomladi do poletja, običajno od junija do avgusta. Pobira se v času polnega cvetenja, ko so cvetovi najbolj dišeči.

Uporaba in kje vse se nahaja: Uporablja se v aromaterapiji, kozmetiki, medicini in kot začimba v kulinariki. Sivka je prisotna v eteričnih oljih, izdelkih za osebno nego in kot okrasna rastlina.

Kdo je ne bi smel uporabljati: Osebe z alergijo na sivko, nosečnice in doječe matere v visokih odmerkih.

2. Meta (Mentha)

Zgodovina in uporaba: Meta je ena najstarejših zelišč, uporabljena že v antičnih kulturah Egipta, Grčije in Rima. Uporabljali so jo za prebavne težave, kot osvežilec zraka in za izboljšanje vonja.

Zdravilne lastnosti: Izboljšuje prebavo, lajša slabost, blaži simptome sindroma razdražljivega črevesja, osvežuje dih in zmanjšuje vnetja. Uporablja se tudi pri glavobolih in prehladih.

Sestava: Vsebuje mentol, menton, limonen, pinen in druga hlapna olja.

Stranski učinki in tveganja: Prekomerna uporaba lahko povzroči zgago, alergijske reakcije in draženje kože. Ni priporočljiva za dojenčke in majhne otroke zaradi tveganja zadušitve z mentolom.

Kje uspeva: Meta raste v vlažnih tleh, ob rekah, potokih in na močvirnatih območjih. Najdemo jo lahko po vsem svetu, še posebej pa je pogosta v zmernih podnebjih Evrope, Azije in Severne Amerike. Pogosta je tudi v vrtovih in naravi po vsej Sloveniji.

Kdaj uspeva: Cveti poleti, od junija do septembra. Nabira se, ko je rastlina v polnem cvetenju, kar je običajno v poletnih mesecih.

Uporaba in kje se vse nahaja: Uporablja se v čajih, tinkturah, eteričnih oljih, kozmetiki, medicinskih izdelkih in kulinariki.

Kdo je ne bi smel uporabljati: Osebe z gastroezofagealno refluksno boleznijo (GERB), dojenčki in majhni otroci.

3. Ognjič (Calendula officinalis)

Zgodovina in uporaba: Ognjič je bil v uporabi že v antični Grčiji, Rimu in arabskih kulturah za zdravljenje ran, vnetij in kožnih težav.

Zdravilne lastnosti: Ima protivnetne, antiseptične in protiglivične lastnosti. Pomaga pri celjenju ran, opeklin, kožnih izpuščajev, ekcemov in pikov žuželk.

Sestava: Vsebuje flavonoide, saponine, eterična olja, karotenoide in triterpenske alkohole.

Stranski učinki in tveganja: Lahko povzroči alergijske reakcije pri občutljivih osebah, še posebej pri tistih, ki so občutljivi na rastline iz družine košarnic (Asteraceae). Izogibati se ga morajo nosečnice, ker lahko ognjič spodbuja menstruacijo.

Kje uspeva: Ognjič uspeva na sončnih legah v dobro odcednih tleh. Pogosto ga gojijo v vrtovih po vsem svetu, še posebej v Evropi in Sredozemlju. Tudi pri nas ga gojijo v domačih vrtovih po vsej Sloveniji.

Kdaj uspeva: Cveti od pomladi do jeseni, običajno od maja do septembra. Cvetove se nabira, ko so popolnoma odprti.

Uporaba in kje vse se nahaja: Uporablja se v kremah in drugih kozmetičnih izdelkih, mazilih, čajih, kulinariki in kot okrasna rastlina.

Kdo ga ne bi smel uporabljati: Osebe z alergijo na rastline iz družine košarnic, nosečnice.

4. Šentjanževka (Hypericum perforatum)

Zgodovina in uporaba: Šentjanževka se je že v srednjem veku uporabljala za zdravljenje duševnih bolezni in kot zaščita pred zlimi duhovi. Uporabljali so jo tudi za celjenje ran in zdravljenje vnetij.

Zdravilne lastnosti: Ima antidepresivne lastnosti, zmanjšuje anksioznost, pomaga pri nespečnosti, deluje protivnetno in pospešuje celjenje ran.

Sestava: Vsebuje hipericin, hiperforin, flavonoide, tanine in eterična olja.

Stranski učinki in tveganja: Lahko povzroči fotosenzitivnost (povečano občutljivost na sončno svetlobo), interakcije z drugimi zdravili (antidepresivi, kontracepcijske tablete, antikoagulanti). Ni priporočljiva za nosečnice in doječe matere.

Kje uspeva: Raste na travnikih, ob robovih gozdov, na sončnih in kamnitih legah. Pogosta je v zmernih podnebjih Evrope, Azije in Severne Amerike. Tudi pri nas je pogosta v naravi po vsej Sloveniji.

Kdaj uspeva: Cveti od pozne pomladi do zgodnjega poletja, običajno od junija do avgusta. Nabira se med cvetenjem, ko so cvetovi v polnem razcvetu.

Uporaba in kje vse se nahaja: Uporablja se v čajih, tinkturah, mazilih, prehranskih dopolnilih in kozmetičnih izdelkih.

Kdo je ne bi smel uporabljati: Osebe, ki jemljejo določena zdravila, nosečnice in doječe matere.

5. Rman (Achillea millefolium)

Zgodovina in uporaba: Rman je poimenovan po grškem junaku Ahilu, ki naj bi ga uporabljal za zdravljenje ran svojih vojakov. Uporabljali so ga tudi v tradicionalni kitajski medicini in evropski ljudski medicini.

Zdravilne lastnosti: Deluje protivnetno, hemostatsko (ustavlja krvavitve), pomaga pri prebavnih težavah, menstrualnih bolečinah in infekcijah. Uporablja se tudi za celjenje ran.

Sestava: Vsebuje flavonoide, eterična olja, alkaloide, tanine in salicilno kislino.

Stranski učinki in tveganja: Lahko povzroči alergijske reakcije in fotosenzitivnost. Ni priporočljiv za nosečnice in doječe matere zaradi potencialnega vpliva na hormonsko ravnovesje.

Kje uspeva: Rman raste na travnikih, ob cestah, na gozdnih robovih in pašnikih. Najdemo ga po vsem svetu, še posebej v zmernih podnebjih Evrope, Azije in Severne Amerike. Tudi pri nas ga najdemo po vsej Sloveniji.

Kdaj uspeva: Cveti od zgodnjega poletja do jeseni, običajno od junija do septembra. Nabira se, ko so cvetovi popolnoma odprti.

Uporaba in kje vse se nahaja: Uporablja se v čajih, tinkturah, medicinskih pripravkih, mazilih, kozmetiki in kot okrasna rastlina.

Kdo ga ne bi smel uporabljati: Osebe z alergijo na rastline iz družine košarnic, nosečnice, doječe matere.

6. Rožmarin (Rosmarinus officinalis)

Zgodovina in uporaba: Rožmarin so že v antični Grčiji in Rimu uporabljali kot zdravilno zelišče, simbol spomina in zvestobe. Uporabljali so ga tudi za izboljšanje kognitivnih funkcij.

Zdravilne lastnosti: Izboljšuje spomin in koncentracijo, ima antioksidativne in protivnetne lastnosti, pomaga pri prebavi in lajšanju mišičnih bolečin.

Sestava: Vsebuje rožmarinsko kislino, kafro, cineol, borneol in druge sestavine.

Stranski učinki in tveganja: Lahko povzroči alergijske reakcije in draženje kože. Visoki odmerki niso priporočljivi za nosečnice.

Kje uspeva: Uspeva na sončnih, toplih legah in v dobro odcednih tleh. Pogost je v sredozemskih regijah, kot so južna Evropa, severna Afrika in zahodna Azija. Pri nas najbolje uspeva v Primorski regiji zaradi milejšega podnebja, lahko pa ga gojimo tudi drugod, vendar ga je treba pozimi zaščititi pred mrazom.

Kdaj uspeva: Cveti od zgodnje pomladi do poletja, od marca do junija. Listi se lahko nabirajo skozi celo leto, cvetovi pa v času cvetenja.

Uporaba in kje vse se nahaja: Uporablja se v kulinariki, kozmetiki, aromaterapiji in medicinskih pripravkih.

Kdo ga ne bi smel uporabljati: Osebe z alergijo na rožmarin, nosečnice v visokih odmerkih.

7. Bazilika (Ocimum basilicum)

Zgodovina in uporaba: Bazilika izvira iz Indije, kjer so jo uporabljali v ajurvedski medicini. Rimljani in Grki so jo uporabljali kot zdravilno zelišče in začimbo. V Evropo je prišla prek trgovskih poti in je postala priljubljena v kulinariki in medicini.

Zdravilne lastnosti: Deluje protivnetno, antibakterijsko, izboljšuje prebavo, zmanjšuje stres, krepi imunski sistem in deluje antioksidativno.

Sestava: Vsebuje eterična olja (kot so eugenol, linalool, citronelol), flavonoide, tanine in saponine.

Stranski učinki in tveganja: Lahko povzroči alergijske reakcije pri občutljivih osebah. Velike količine niso priporočljive za nosečnice zaradi potencialnih hormonskih učinkov.

Kje uspeva: Uspeva v toplem poletnem vremenu na sončnih in dobro odcednih tleh. Gojijo jo po vsem svetu, še posebej v toplejših regijah, kot so sredozemske države, Indija in južna Azija. Pogosto jo gojijo v vrtovih in na okenskih policah po vsej Sloveniji, vendar jo je treba zaščititi pred mrazom, saj ne prenese nizkih temperatur.

Kdaj uspeva: Cveti poleti, običajno od junija do septembra. Listi se lahko nabirajo skozi celo rastno sezono, cvetovi pa v času cvetenja.

Uporaba in kje vse se nahaja:  Uporablja se v kulinariki, aromaterapiji, kozmetiki in medicini.

Kdo je ne bi smel uporabljati: Osebe z alergijo na baziliko, nosečnice v velikih količinah.

Zaključek

Kljub temu, da nas obdaja neprecenljivo bogastvo narave, so zelišča pogosto spregledana in podcenjena. Mati narava nam velikodušno ponuja svoje darove, mi pa jih jemljemo za samoumevne. Smo izjemno arogantni do teh darov in jih označujemo kot nekaj nepomembnega, nekaj, kar so uporabljale mnoge generacije pred nami, ki so bile veliko manj razvite in napredne v vseh pogledih. Zelišča, ki jih najdemo tudi na domačih vrtovih, skrivajo v sebi starodavna znanja in zdravilne moči, ki jih ljudje pogosto ne poznamo ali ne cenimo dovolj.

V svetu, ki je vse bolj osredotočen na sintetična zdravila in hitre rešitve, pozabljamo na naravne zaklade, ki lahko lajšajo bolečine, zdravijo bolezni in izboljšujejo kakovost našega življenja. Pomembno je, da se ponovno povežemo z naravo in cenimo njene darove, kajti v njih se skriva moč, ki jo človeštvo pozna že tisočletja. Zakaj bi zavrgli vse to znanje in izkušnje naših prednikov? Zakaj bi podcenjevali pozitiven vpliv teh zelišč? Zaradi njihovih blagodejnih učinkov so mnoge generacije lahko živele in preživele v težkih časih.