BLOG: September je novi januar

Dvorane se začnejo polniti, motivacija je na višku, ponudbe fitnes centrov in raznih telovadnic opazimo na vseh straneh. Vse lepo in prav, ampak jaz se vedno vprašam: Kaj se je dogajalo prej? Kje je bila ta skrb za zdravje in telo junija, julija in avgusta?

Poleti fitnesi samevajo. Kot da bi bilo vroče vreme in dopusti dovolj močan razlog, da damo svoje telo v hibernacijo in ga zaspustimo. Vsi bi radi izgledali dobro na plaži, ampak ironija je, da ravno v času, ko imamo največ priložnosti, da se pokažemo, največ ljudi zanemari vadbo. Razlogi so vedno isti: dopusti, vročina, druženja, saj bom septembra. In točno tukaj se začne moja kritika. 

Seveda, vsak človek potrebuje oddih. Dopust od službe, od vsakodnevnih skrbi, celo od fitnesa oziroma vadbe. Popolnoma razumem, če nekdo reče, da bo na morju teden dni počival, plaval, hodil in dal mišicam malo odmora. To je zdravo. Problem pa je, ko dopust postane opravičilo za tri ali štiri mesece neaktivnosti.

Telo ni stroj, ki ga lahko parkiraš v garažo čez poletje in ga jeseni brez težav spet zaženeš. Telo je živo tkivo, ki se ves čas prilagaja. Je tempelj, ki ga moraš negovati vsak dan. Če ga tri mesece zanemarjaš, bo to pustilo posledice. Mišice izgubijo tonus, vzdržljivost pade, metabolizem se upočasni. In potem je september boleč.

Najboljši dokaz? Ljudje, ki pridejo v fitnes po dolgi pavzi, so že po prvem treningu povsem polomljeni. Mišice bolijo, volja pade, motivacija se izgubi. In potem se krog spet ponovi. Zato vedno rečem: dopust ja, lenarjenje ja – ampak ne celo poletje.

Ena najbolj pogostih izjav, ki jih slišim poleti, je: "Prevroče je, ne da se mi trenirati." Resno? Danes je skoraj vsak fitnes center klimatiziran. Če se ti ne ljubi na fitnes, je to bolj izgovor kot realen problem.

Pa še nekaj. Naši dedki in babice so cele dneve delali na poljih, ne glede na vreme. Gradbeniki, krovci in cestni delavci danes še vedno garajo pri 35 stopinjah. Oni se ne odločijo za trimesečno pavzo. Oni nimajo luksuza, da bi rekli: "Danes je prevroče, bom septembra." Torej – vročina res ni razlog, ampak izgovor za to, da se ostane v coni udobja.

Največja težava je, da ljudje še vedno razmišljajo sezonsko: spomladi "za plažo", jeseni ker "se začenja novo obdobje", januarja ker je "novo leto, nov jaz". Vmes pa pavze. Rezultati so torej sezonski – malo napredka, malo stagnacije, spet od začetka.

Če bi z zobmi ravnali enako, bi bilo to katastrofalno za zdravje le teh. Nihče si ne umiva zob samo pozimi ali samo takrat, ko ima zobobol. Ampak telo? Nanj se spomnimo, ko pride kriza ali ko začutimo naval motivacije. To ni prava pot. Telo prepogosto negujemo samo, ko zbolimo, ko se poškodujemo oziroma, ko smo primorani poskrbeti zanj. Telo je naš dom, naše svetišče. In svetišča se ne zapira za tri mesece na leto. Zato vedno poudarjam, da bodimo zdravo egoistični do svojega zdravja in telesa. To je edini "avto", ki ga imamo. Če ga zanemarimo, bo crknil. In ne bomo mogli kupiti novega modela ali najti zamenjavo.

Ko pa ljudje jeseni pridejo nazaj v fitnes, se zgodi druga skrajnost in z vadbo začnejo povsem brezglavo. Vsak dan, na polno, kot da bi v dveh tednih radi nadoknadili tri mesece pavze. In seveda – rezultat je bolečina, poškodbe, utrujenost ter demotivacija. Boljša strategija je pametna in konstantna vadba. Počasi, progresivno, brez nepotrebne drame. Dva ali trije premišljeni treningi na teden naredijo več kot vsakodnevno mučenje dva meseca. Telo se gradi s časom, z redom, ne z napadi. In zapomnite si neizpodbitno dejstvo: Disciplina vedno premaga motivacijo. Motiviran je namreč lahko vsak, disciplina pa zahteva veliko več truda in vložene energije. Disciplina je tista, ki prinese s seboj konstanto, le ta pa potem rezultate.

Potem je tu obsesija s tekalnimi stezami in nasplošno s tekom. Tek je super, ampak večina ljudi nima tehnike. Vsi bi pa kar tekli. Ampak kot sem omenil, večina ne ve kaj dosti o tehniki teka. Ja žal, večina ljudi ne zna teči, pa naj se to prebere še kako čudno. Ne, tek ni enostaven in je mnogo več od tega, da pospešimo gibanje in se potem premikanje telesa odvija spontano oziroma nenadzorovano. Tek zahteva izjemen fokus in analiziranje ter dojemanje telesa. Podcenjevanje pristopa k teku ter ubadanje le z opremo oziroma katera glasba nas bo spremljala ob teku, pa lahko prinese resne težave. Tako hitro pride do bolečih kolen, kolkov in gležnjev. Tek naj bo dopolnilo, ne osnova. Če že, se ga je treba lotiti pametno – najprej osnove, nato kilometri.

Zakaj torej svetujem fitnes in ne samo tek zunaj? Najprej zato, ker v fitnesu delamo nekaj, kar zunaj težko – gradimo moč. Močne mišice so nujne, če želimo, da nas ne zabolijo križ, ramena in kolena. Poleg tega v fitnesu nadzorujemo obremenitev. Uteži, naprave, progresija – to je ključ, da napredujemo varno in pametno. In če smo iskreni, veliko poškodb vidim prav pri zunanjih treningih, kjer ljudje delajo preveč, prehitro, s slabo tehniko.

Torej, tek ne more biti edina oblika gibanja – in sigurno ne takrat, ko tehnike ne obvladaš. Prav zato vedno svetujem, vzemite si par ur s trenerjem, da vam pokaže osnove - za katerokoli obliko vadbe. Naučite se pravilne izvedbe, spoznajte naprave, sestavite program itd. Ne delate tega za trenerja, temveč zase.

Še ena zelo pogosta napaka je treniranje brez programa oziroma načrta. "Ah, bom kar nekaj delal." Ne, to ne bo šlo. Brez strukture ni napredka. Zato vsem začetnikom svetujem trenerja, ki bo pokazal tisti pravi pristop. Naloga trenerja je, da nas usmeri, pokaže tehniko in sestavi osnovni načrt. To je investicija vase, to ne smemo gledati kot na strošek.

In še ena iluzija: ljudje mislijo, da ker trenirajo eno uro na dan, lahko nato jedo karkoli. Žal ne gre tako. Tista ura v fitnesu ne izniči bureka in pol čokolade vsak večer. Samo zato, ker si eno uro v fitnesu, to ne pomeni, da potem lahko ješ vse povprek. Ne gre tako. Če se prehranjuješ slabo, bo trening imel omejen učinek. Fitnes ni alibi za slabo hrano.

Prehrana je vsaj pol zgodbe – in ne, ne govorim o stradanju ter dietah. Rigorozne diete niso vzdržne, pa tudi povsem nepotrebne (razen za neke izjemne primere). Govorim o pametnem, zmernem prehranjevanju.

Regeneracija je tudi pogosto prezrta. Brez spanja, brez počitka, brez občasnega "off" dneva tudi vadba izgubi svojo moč. Tako kot mišice potrebujejo stimulacijo, potrebujejo tudi čas za obnovo.

Marsikdo reče: "Ah, bom raje zunaj – tek, kolo, pohodi." Seveda, to je super. A fitnes daje nekaj, česar zunanje aktivnosti ne: moč. Močne mišice so osnova vitalnosti. Kot sem že zgoraj napisal, brez njih pridejo bolečine v križu, ramenih, kolenih. Poleg tega fitnes omogoča natančen nadzor nad obremenitvijo. Lahko dviguješ postopoma, napreduješ varno in ciljno krepiš telo.

Veliko poškodb pride prav pri zunanjih treningih. Preveč kilometrov, napačna obutev, nepravilna tehnika – rezultat so poškodbe.

In da razbijem dva mita: punce – ne boste postale mišičaste kot Schwarzenegger, če boste trenirale v fitnesu z utežmi. To preprosto ni mogoče brez let in let specifičnega treninga in prehrane. Boste pa oblikovane, močne, vitalne. Fantje, vas moram tudi razočarati, saj ne boste izgledali kot Schwarzenegger v treh mesecih. Boste pa bolj funkcionalni, močni, samozavestni in zdravi.

Moj nasvet vsem, ki septembra spet vstopate v fitnes: pustite telefon doma ali ga vsaj spravite v torbo. Ljudje pol treninga visijo na družbenih omrežjih in raznih aplikacijah. Fitnes ni kavarna. To ni prostor za druženje, to je prostor za delo na sebi. Če že pridete, se posvetite sebi. Ura brez telefona je luksuz, ki vam bo koristil bolj kot karkoli drugega.

Pa še to – trening mora biti naporen. Če greš domov in si svež kot rožica, nisi naredil dovolj. Po drugi strani pa pretirano mučenje samega sebe tudi ni smiselno. Meja je tam, kjer se utrudiš, kjer preizkusiš svoje meje, a ne na račun zdravja. Ravnovesje je ključ. Telo mora čutiti napor, meje morajo biti preizkušene, a vedno tako, da ostanemo zdravi.

Na koncu gre za preprosto miselnost: telo ni sezonski projekt. Ni nekaj, kar aktiviraš, ko imaš motivacijo ali ko pride september oziroma januar. Je naš dom. Naše svetišče. Če ga zanemarimo, ga izgubimo. Če ga negujemo, nam služi.

September torej ni začetek, ampak nadaljevanje zgodbe, ki bi jo moral vsak posameznik pisati celo leto. Zato ne čakajte na boljši trenutek. Najboljši trenutek je danes. Stopite v fitnes, dvignite uteži, preznojite se. Uživajte v občutku, da delate nekaj zase. Vitalnost je najboljša investicija in najbolj privlačna lastnost.