BLOG: Sreča se začne z odločitvijo

Sreča in zdravje nista "projekt", ki ga dokončamo. Sta način življenja. In največkrat se začneta pri majhnih, čisto enostavnih navadah, ki jih lahko uvedemo brez ekstremov. Zato sem se odločil, da danes z vami delim enostaven vodič, kako lahko leto 2026 postane bolj stabilno, bolj mirno in bolj vaše.

Veliko ljudi čaka, da se "uredi življenje", da bodo potem mirni. Da bodo srečni, ko bo več časa, ko bo več denarja, ko bo manj težav, ko bo partner drugačen, ko bodo otroci večji, ko bo zdravje boljše. Težava pa je v tem, da življenje redko postane popolno. In sreča, ki je odvisna od popolnih okoliščin, je zelo krhka.

Sreča v resnici ni stalna evforija. Sreča je bolj kot notranji občutek: "Sem v redu. Življenje je v redu. Znam se znajti." In to se gradi z odnosom do vsakdanjih stvari.

Primer: dve osebi imata isti dan in obema se pokvari avto. Prva reče: "Seveda. Vedno meni. Zakaj se to dogaja ravno zdaj?" Druga reče: "Kako bom to sedaj rešil? Koga pokličem? Kaj je prvi korak?" Situacija je ista, notranji svet pa popolnoma drugačen. Ne zato, ker je druga oseba "naivna", ampak ker je trenirala sposobnost, da ne pusti, da jo življenje takoj vrže iz tira.

Hvaležnost pogosto zveni kot kliše, dokler je ne začnete res živeti. Ne gre za to, da se pretvarjate, kot da je vse v vašem življenju super. Gre za to, da se vaš fokus ne zatakne samo na tistem, kar ne deluje.

Najbolj enostaven ritual je naprimer takšen: zvečer si vzemite dve minuti in si odgovorite na vprašanje: Kaj je danes bilo dobro? Ne "kaj je bilo popolno", ampak "kaj je bilo dobro".

Primeri, ki štejejo, čeprav so majhni:

-"Danes sem se zbudil brez glavobola."

-"Danes sem šel na sprehod, čeprav se mi ni dalo."

-"Danes me je otrok objel."

-"Danes sem imel vsaj 5 minut miru."

-"Danes sem rekel ne, namesto da bi se spet razdajal."

Če imate radi strukturo, si lahko to vsak večer zapišete. Če vam je bližje spontanost, to samo v mislih preletite med umivanjem zob. Ključno je, da vaše možgane naučite: nisem samo v boju za preživetje ampak tudi lepe stvari obstajajo v mojem življenju.

Odpuščanje je ena najbolj osvobajajočih stvari in hkrati ena najtežjih. Ampak pomembno je razumeti razliko: odpustiti ne pomeni, da se strinjate s tem, kar je nekdo naredil. Odpuščanje pomeni, da ne boste več vsak dan znova plačevali cene za to, kar se je zgodilo.

Mnogi živimo tako, da imamo v sebi "odprt račun". Z nekom, ki nas je razočaral. Z nekom, ki nas je prizadel. Ali pa celo pogosto s samim seboj.

Primer odpuščanja sebi: morda ste sprejeli odločitev, ki vas je drago stala. Danes bi ravnali drugače. Ampak takrat ste ravnali z znanjem in močjo, ki ste jo imeli. Odpuščanje sebi je to, da si rečete: "Takrat nisem znal bolje. Danes znam. In grem naprej."

Praktičen nasvet: včasih pomaga, da napišete pismo (ni ga treba poslati). V njem zapišete: kaj me je bolelo, kaj sem izgubil, kaj si želim spustiti. Že to, da se izrazite, lahko zmanjša težo zamere, ki jo nosite v sebi.

Veliko se govori o motivaciji, precej manj pa o tem, kaj se dogaja v ozadju. O notranjem glasu, s katerim se pogovarjamo vsak dan. Če je ta glas ves čas kritičen in strog, se telo počuti, kot da je nenehno pod pritiskom. Posledično smo bolj napeti, slabše spimo, hitreje izgubimo potrpljenje in se težje umirimo.

Preprosta, a zelo učinkovita vaja je, da se ujamete v trenutku, ko ste do sebe ostri, in se vprašate: Bi to povedal nekomu, ki mi je blizu? Če tega ne bi izrekli prijatelju, zakaj bi potem to govorili sebi?

Namesto stavkov, kot so Spet sem zafrknil, si lahko rečemo: Naredil sem napako, iz katere se lahko nekaj naučim. In namesto Nikoli ne bom zmogel raje: Zdaj mi je težko, a že sem šel skozi zahtevne stvari.

To ni prazno pozitivno razmišljanje. To je osnovna skrb za notranji svet, nekakšna mentalna higiena. In bolj ko jo vadimo, bolj postane tak način pogovora znotraj nas nekaj povsem naravnega.

Če obstaja ena navada, ki najhitreje izboljša počutje, je to gibanje. Ne zato, ker morate "kuriti kalorije", ampak ker gibanje sproži kemične signale v telesu, ki umirjajo stres in dvigujejo razpoloženje.

Največja napaka je, da ljudje iščejo popoln program. Ne potrebujete popolnega programa. Potrebujete ritual.

Primeri izvedljive fizične aktivnosti:

Če ste utrujeni: 15 minut sprehoda.

Če ste psihofizično napeti: 10 minut raztezanja in počasnega dihanja.

Če želite "reset": 20 minut hitre hoje, da se rahlo zadihate.

Če imate radi strukturo: ponedeljek-sreda-petek kratka vadba z utežmi ali lastno težo. Torek-četrtek-sobota sprehod ali hoja v hrib.

Majhen trik za ljudi, ki "nimajo časa": ne planirajte ene ure. Planirajte 10 minut. Deset minut je tako malo, da si skoraj ne morete izmisliti izgovora. In pogosto se zgodi, da ko enkrat začnete, naredite več.

Ko ste neprespani, je življenje težje. Misli so bolj negativne, stresni prag je nižji, potrpljenje izgine, apetit postane kaotičen. Dober spanec ne reši vseh težav, jih pa naredi obvladljive.

Praktični primer večerne rutine:

Uro pred spanjem ugasnite ekrane (ali vsaj zmanjšajte svetlost na zaslonih). Namesto tega naredite nekaj, kar telesu sporoča: "varno je". Topel tuš, kratek sprehod, branje knjige-revije, tiha glasba, raztezanje ali dihalne vaje. Tudi če si vzamete samo 15 minut, bo občutna razlika.

Če vam po glavi roji tisoč misli: imejte ob postelji zvezek in si zapišite, kaj vas skrbi, ter zraven "prvi korak", ki ga boste naredili jutri. To je kot da, si rečete- tega pa ne rabim shranjevati v glavi- je napisano in shranjeno na papirju.

Hrana vpliva na energijo in razpoloženje bolj, kot si priznamo. Najboljši pristop je preprost: jejte tako, da se po obroku počutite stabilno in ne utrujeno, napihnjeno ali razdražljivo.

Praktičen primer za bolj stabilen dan: Če imate občutek, da vas zjutraj napadejo lakota, nervoza in slaba koncentracija, poskusite zajtrk, ki vsebuje beljakovine in nekaj maščob, ne uživajte samo sladkorja. Če ne zajtrkujete, pa poskrbite, da je prvi obrok res hranilen, ne naključen.

In še ena resnična stvar: ne potrebujete popolnosti. Potrebujete 80/20. Če 80 % časa jeste tako, da vas hrana podpira, imate prostor tudi za "življenje". Ne glede na to, ali ste vegan, vegeterijanec ali vsejed – poskusite v vsak obrok vključiti vsa makrohranila (maščobe, ogljikove hidrate in beljakovine). Poskušajte imeti obroke ob istem času, a ne za vsako ceno. Vpeljite red v prehranjevanje, ampak ne bodite pretirano striktni. Najdite prehranski načrt, ki bo za vas vzdržen. 

Na tem mestu bi tudi rad omenil tisto, kar vedno ponavljam - ni zdrave hrane, le zdrav odnos do le te. Ko govorim o zdravju in prehrani, želim biti zelo jasen, a hkrati realen. Ne podpiram predelanih in močno procesiranih živil ter hitre hrane. Ne zato, ker bi bila "slaba", ampak zato, ker takšna živila dolgoročno telesu ne dajejo tistega, kar resnično potrebuje za dobro delovanje, regeneracijo in notranje ravnovesje. Takšna hrana pogosto obremeni prebavo, poruši energijo, vpliva na razpoloženje in nas počasi oddaljuje od stika s telesom.

Hkrati pa teh živil tudi ne demoniziram. Življenje ni laboratorij in zdravje ni stvar popolnosti. Včasih pride dan, ko se znajdemo na poti, ko nimamo časa, ko jemo zunaj, ko si privoščimo nekaj, kar ni idealno in to je povsem človeško. Težava ne nastane zaradi občasnega obroka, temveč zaradi navade.

Zato verjamem v zmeren, zavesten odnos do hrane. Večino časa izbirajte preprosta, manj predelana živila po katerih se počutite stabilno, nahranjeno in mirno. Občasni kompromisi pa niso poraz, temveč del življenja. Ključno je, da hrana ne postane vir strahu, krivde ali stalnega nadzora, ampak podpora.

Zdrav odnos do prehrane pomeni, da znamo razlikovati med tem, kar nas dolgoročno gradi, in tem, kar je le trenutni užitek in da znamo oboje postaviti na pravo mesto. Ravno ta sproščen, a zavesten odnos je tisti, ki dolgoročno prinese več zdravja, več ravnovesja in tudi več notranjega miru.

Nered ni zgolj vizualna motnja. Je nenehno ozadje dražljajev, ki tiho, a vztrajno obremenjuje naš živčni sistem. Vsaka razmetana površina, vsak kup stvari, ki čaka na "enkrat kasneje", telesu sporoča, da nekaj ni zaključeno. In ko je takih signalov preveč, notranjega miru preprosto ni več.

Ko pospravimo, ne urejamo le prostora ampak zmanjšamo notranji nemir. Ustvarimo več reda, jasnosti in občutka nadzora, kar živčni sistem zazna kot varnost.

Če želite začeti zelo preprosto, si zastavite majhen izziv: vzemite si le15 minut in pospravite samo en predal, eno polico ali del mize. Nič več. Ko končate, se za trenutek ustavite, se usedite in opazujte, kako se počutite. Tisti občutek olajšanja, ko si rečete "aha, zdaj je lažje dihati", ni naključen. Je jasen znak, da vaš notranji svet hrepeni po manj kaosa in več prostora.

In pogosto velja, da ko se umiri prostor okoli nas, se začne umirjati tudi prostor v nas.

Veliko notranjega nezadovoljstva nastane preprosto zato, ker smo ves čas razpršeni. Malo smo pri delu, malo na telefonu, malo v skrbeh, malo z drugimi ljudmi. Ves dan skačemo med dražljaji, zvečer pa imamo občutek, da nismo bili zares prisotni nikjer.

Zato je pomembno, da si zavestno ustvarimo prostor za stvari, ki nas umirijo in napolnijo. Izberite eno dejavnost, ki vam res prinaša mir. Naj bo to sprehod, vadba, branje, pogovor, savna ali čas z otroki in ji v tednu namenite konkreten termin. Tako, kot bi ga dali sestanku ali obveznosti. Kajti če čas zase nima svojega mesta v urniku, bo vedno znova potisnjen na konec ali pa popolnoma izginil.

Odnosi imajo izjemen vpliv na naše počutje. Ob nekaterih ljudeh se sprostimo, lažje zadihamo in začutimo več sebe. Drugi pa nas, pogosto ne namenoma, pustijo utrujene, napete ali notranje izpraznjene. To ni vprašanje krivde ali slabih namenov, to je preprosto del človeške dinamike.

Zato je ena lepših odločitev, ki jo lahko sprejmete v letu 2026, ta, da začnete bolj zavestno izbirati družbo ljudi, ob katerih se počutite varno in sprejeto. Dober pokazatelj so prav občutki po pogovoru. Če ste po srečanju bolj mirni, olajšani ali celo navdihnjeni, ste verjetno na pravem mestu. Če pa ostanete napeti, polni dvomov ali izčrpani, je to pomembna informacija, ki jo ne smete zanemarjati.

In včasih se ljubezen do sebe pokaže zelo preprosto, v tem, da znamo reči: Danes ne zmorem. ali Ne danes. Ne kot zavrnitev drugega, temveč kot spoštovanje sebe. 

Največji "saboter" sprememb je odlašanje. Čakanje na ponedeljek. Na idealen teden. Na boljši čas. In potem čas teče.

Če želite, da leto 2026 res postane drugačno, izberite samo eno stvar, ki jo boste naredili že danes. Lahko je čisto majhna: 10 minut sprehoda. Naštejte tri stvari, za katere ste hvaležni. 15 minut pospravljanja. Ena dobra odločitev pri hrani. Ena iskrena meja.

Ker majhen korak je dokaz, da ste vzeli življenje nazaj v svoje roke.

V letu 2026 vam želim, da ne stremite k popolnosti, temveč k miru. Da ne živite za vtis navzven, ampak za dober občutek znotraj sebe.

Naj bo to leto, v katerem boste znali bolje prisluhniti svojemu telesu in glavi. Z gibanjem, ki vam prija, in s hrano, ki vas nahrani, ne obremeni. Brez pretiranih pravil, brez krivde, bolj z občutkom.

Ko skrbimo za telo, se lažje umirijo tudi misli. In ko je v glavi več miru, je življenje preprosto lažje živeti.

Želim vam zdravo, mirno in uspešno leto 2026.