BLOG: Zakaj januar ni primeren za detoks?

Ta zagon običajno traja približno tri tedne, potem pa se utrujenost, pomanjkanje energije, razočaranje in stare navade tiho vrnejo. Ne zato, ker bi bili ljudje šibki ali nedisciplinirani, temveč zato, ker jim je prodana napačna zgodba.

Ljudem se obljubljajo (žal tudi sami slepo verjamejo) instant rešitve. Hitri vadbeni programi, strogi prehranski načrti, agresivne razstrupljevalne metode in čudežna dopolnila naj bi v nekaj dneh popravili mesece ali celo leta neravnovesij. A telo ne deluje tako. Še posebej ne januarja.

Danes želim razložiti, zakaj januar ni primeren čas za detoks in zakaj lahko prav takšen pristop telesu naredi več škode kot koristi.

O tem sem že večkrat pisal in tudi odkrito opozarjal: ne moreš čez noč ali v nekaj dneh iz telesa spraviti vsega balasta, ki si ga nalagal mesece, leta ali celo desetletja. Pa naj gre za odvečno telesno težo, zadrževanje vode, presnovne obremenitve, razne toksine ali pa mentalni in čustveni pritisk, ki se je tiho kopičil v ozadju vsakdana.

Ideja, da bo kratek "detoks protokol" v enem tednu popravil vse, kar se je gradilo dolga leta, je ena največjih iluzij sodobne industrije zdravja in dobrega počutja.

Telo ni računalnik, ki ga ugasneš in ponovno prižgeš. Je živ sistem, ki se prilagaja počasi, logično in vedno v skladu s pogoji, v katerih deluje.

Zato je pri delu na sebi ključno imeti realna pričakovanja. In šele na podlagi teh pričakovanj lahko sploh oblikujemo racionalno strategijo, ki ima dolgoročen smisel. Ne strategijo, ki temelji na kaznovanju telesa, odrekanju in pritisku, temveč takšno, ki telesu omogoča, da začne optimalno delovati.

Delo na sebi, bodisi duševno, mentalno, čustveno, duhovno ali fizično, ne bi smelo biti nek obupan, enkraten poskus na začetku leta. Moralo bi biti del našega vsakdana, del rutine, del odnosa do sebe. Ko bi za te elemente skrbeli sproti, z zmernostjo in kontinuiteto, po večini sploh ne bi potrebovali drastičnih detoks metod, ekstremnih diet in protokolov, ki so že na samem začetku obsojeni na slab izid.

Pravi napredek ne nastane iz šoka, temveč iz stalne, premišljene skrbi za telo in živčni sistem. In prav tukaj se začne razlika med trajno spremembo in še enim neuspelim januarskim poskusom.

Telo ni pasiven sistem, ki ga lahko po želji izpraznimo in ponovno napolnimo. Ima lastne razstrupljevalne mehanizme: jetra, ledvice, črevesje, kožo, pljuča, ki delujejo vsak dan in to neprekinjeno. Ko ti sistemi dalj časa ne delujejo optimalno, jih ne moremo "popraviti" z nekaj dnevi postenja, pitjem zelenjavnih sokov, posluževanjem ekstremnih diet ali agresivnih protokolov. Kratek detoks telesa ne razbremeni, temveč ga pogosto še dodatno obremeni, saj mu odvzame energijo, hranila in stabilnost, ki jih v tem obdobju najbolj potrebuje.

Veliko detoks programov temelji na logiki večjih omejitev, to je manj hrane, manj kalorij, pogosto tudi manj beljakovin in maščob. A telo takšen pristop razume kot stres. Namesto razbremenitve se vklopijo varovalni mehanizmi: prebava se upočasni, energija pade, pojavi se utrujenost, včasih tudi večje zadrževanje tekočine ali poslabšanje prebavnih težav. Paradoks detoksa je ravno v tem, da večji ko je pritisk, slabši je odziv telesa.

Pomembno je razumeti tudi, da detoks ni univerzalna rešitev. Ljudje z občutljivo prebavo, hormonskimi neravnovesji, težavami z želodcem, žolčem ali živčnim sistemom pogosto na agresivne detoks metode reagirajo slabše. Kar je za nekoga občutek lahkotnosti, je za drugega šok, ki sproži napihnjenost, slabost, padec energije ali poslabšanje obstoječih simptomov.

Pogosto se slabše počutje celo razlaga kot znak, da detoks "deluje". A telo ne govori v simbolih in ne testira naše vzdržljivosti. Govori v simptomih. In ti zelo pogosto pomenijo, da obremenitev presega njegovo sposobnost prilagajanja. Slabost, glavoboli, vrtoglavica ali izčrpanost niso nujno del procesa čiščenja, temveč jasen znak, da nekaj ni usklajeno.

Največja napaka detoks miselnosti pa je prepričanje, da lahko kratek, intenziven poseg nadomesti dolgoročno skrb za telo. Zdravje ne deluje po principu hitrih popravkov. Če vsakodnevno zanemarjamo prehrano, spanec, gibanje, regeneracijo in obvladovanje stresa, noben detoks tega ne bo izničil. Lahko ustvari občutek novega začetka, ne more pa nadomestiti dosledne, zmerne in trajne skrbi zase.

V resnici gre za obdobje, ko je organizem pogosto še vedno v fazi okrevanja po decembru. Praznični čas za večino pomeni več hrane, več sladkorja, več alkohola, manj gibanja, slabši spanec in več psihičnega pritiska. Vse to pusti posledice, ki jih telo v januarju še ni uspelo uravnovesiti.

V tem obdobju so jetra, prebava in živčni sistem pogosto že obremenjeni. Namesto da bi jim dali čas in podporo za postopno obnovo, jim z detoksom pogosto dodamo še en stresni dražljaj. Zmanjšan vnos hrane, pomanjkanje beljakovin in energije ter pretirana telesna aktivnost telo potisnejo v stanje varčevanja, ne pa čiščenja. Namesto razbremenitve se zato pojavijo utrujenost, mraz, padec koncentracije in slabše počutje.

Januar je tudi čas krajših dni, manj sončne svetlobe in pogostejše izpostavljenosti mrazu. Hormonski sistem in cirkadiani ritem se v tem obdobju že sama prilagajata zimskim razmeram. Telo naravno teži k večjemu miru, toploti in stabilnosti, ne pa k agresivnim posegom in pomanjkanju. Ko ga v tem času dodatno omejujemo, pogosto dobimo ravno nasproten učinek od želenega.

Pomemben dejavnik je tudi psihološki pritisk. Januar je poln pričakovanj, primerjav in občutka, da bi morali "nekaj narediti". Ko temu pritisku dodamo še stroge detoks protokole, telo in živčni sistem pogosto nimata prostora za prilagoditev. Namesto sodelovanja se pojavi upor v obliki padca motivacije, nihanja razpoloženja ali povratka v stare vzorce.

Zato januar ni čas za radikalne posege, temveč za umiritev, stabilizacijo in postopno podporo telesu. Je mesec, ko telo ne potrebuje šoka, ampak občutek varnosti. Ko mu to damo, se spremembe začnejo dogajati same od sebe. Počasneje, a bistveno bolj vzdržno in trajno.

Odgovor je precej bolj preprost, kot se zdi in hkrati precej manj atraktiven za marketing. Januar je čas za umiritev, stabilizacijo in vzpostavljanje osnov, ne za skrajne metode. Telo po decembru ne potrebuje šoka, temveč občutek varnosti in predvidljivosti.

Namesto agresivnega razstrupljanja ima veliko več smisla telesu zagotoviti redne obroke, dovolj beljakovin in topline/toplote ter urejen ritem spanja.

Prebavni sistem se v takšnih pogojih začne urejati sam, brez prisile. Jetra in presnova delujejo bolje, ko niso pod stresom, ne pa takrat, ko jim odvzamemo energijo in hranila.

Podobno velja za gibanje. Januar ni idealen čas za ekstremne vadbene programe, ampak za postopno vračanje v ritem. Gibanje naj podpira cirkulacijo, mišice in živčni sistem, ne pa da jih dodatno izčrpava. Tudi tukaj velja tisto pravilo: več ni nujno bolje. Doslednost vedno premaga intenzivnost.

In nenazadnje, delo na sebi ne bi smelo biti vezano na koledar. Če skrb za telo, misli, čustva in notranje ravnovesje postane del vsakdana, potem ne potrebujemo januarskih zaobljub, ekstremnih protokolov in "novih začetkov". Potrebujemo kontinuiteto, razumevanje in potrpežljivost do sebe in telesa.

Prava sprememba se ne zgodi, ko telo potisnemo čez rob, ampak takrat, ko mu končno prisluhnemo. Januar je lahko odličen začetek, ampak ne v smislu detoksa, temveč v smislu drugačnega odnosa do sebe in zdravja.

Moje mnenje je, da v mesecu januarju ni treba ustvarjati še enega seznama ciljev, temveč si postaviti vprašanje, kaj naše telo v resnici potrebuje. Namesto da ga silimo v hitre spremembe, mu lahko končno ponudimo osnovno skrb, ritem in zaupanje.

Zdravje ni projekt s končnim datumom in telo ni skupek težav, ki jih je treba popraviti. Gre za proces odnosa do sebe, ki se gradi iz dneva v dan. Ko to razumemo, izgine potreba po skrajnih metodah in instant rešitvah, ostane pa nekaj veliko bolj dragocenega: stabilnost, jasnost in dolgoročno dobro počutje.

Januar je lahko začetek. Ne čiščenja in razstrupljanja, ampak poslušanja. Ne boja s telesom, ampak sodelovanja z njim.