13. maj, dan prvega oboroženega spopada Slovencev z okupatorjem, predstavlja simbol začetka množične vstaje Slovencev proti okupatorju, zato bi to moral biti slovenski državni praznik, pravijo pobudniki iz Gibanja 13. maj. Kot so pojasnili na današnjem posvetu o antifašistični organizaciji Tigr, bodo svoj predlog kmalu posredovali državnemu zboru.
Dan upora proti okupatorju ni dovolj?
Kot vemo 27. aprila Slovenci že obeležujemo dan upora proti okupatorju.Na ta dan leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. A v Gibanju 13. maj menijo, da bi potrebovali še en praznik.
13. maja 1941 je na Mali gori pri Ribnici prišlo do prvega oboroženega spopada tigrovcev z okupatorjem na slovenskih tleh, pojasnjuje glavni tajnik gibanja Andrej Magajna. Kot pravi, je bila organizacija Tigr zelo dobro vojaško in politično operativna, a se o njej kljub njegovi pomembnosti ne govori. "Je v nekem embargu oziroma karanteni, tudi na proslavah ob obeležju zmage nad nacizmom in fašizmom se je ni omenilo," je dejal in dodal, da je bilo Tigr zelo bogato in pestro gibanje, prav ta pestrost pa nam je lahko zgled v današnjih časih. "Če imaš skupen cilj, se lahko povežeš z najrazličnejšimi skupinami in posamezniki, ne glede na svetovni nazor," je poudaril in v tej luči bi lahko 13. maj postal datum zgodovinskega obeležja republiškega karakterja oziroma državni praznik.
Magajna je poudaril tudi, da je v spopadu na ta dan padel Danilo Zelen, član ožjega vodstva Tigra in njegov vojaški poveljnik. Povedal je, da so nedavno izvedeli tudi ime človeka, ki je Zelena ovadil, kmalu pa ga bodo posredovali javnosti. Kot je dodal, zgodovina ni zaprta knjiga, da ne bi smeli pridobiti novih informacij.
KOMENTARJI (208)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.