Slovenija

Bo arbiter v slovensko-hrvaškem sporu Sekolec?

Ljubljana, 16. 08. 2011 11.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Slovenski član arbitražnega sodišča za določitev meje bi lahko postal Jernej Sekolec, ki je sicer aktualen podpredsednik londonskega sodišča za mednarodno arbitražo.

Z današnjim dnem se izteka 30-dnevni rok za prijavo na razpis za slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki bo v skladu z arbitražnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško določilo potek meje med državama. Izmed ustreznih vlog bo nato kandidata izbral predsednik republike, z večino vseh poslancev pa ga bo izvolil državni zbor.

Ministrstvo za pravosodje, ki vodi razpisni postopek, je do konca minulega tedna prejelo eno prijavo. A kandidati imajo časa še do izteka današnjega dne.

Arbitražni sporazum predvideva določitev meje pred arbitražnim sodiščem.
Arbitražni sporazum predvideva določitev meje pred arbitražnim sodiščem. FOTO: Reuters

Na razpis se v skladu z zakonom o predlaganju kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč lahko prijavijo univerzitetni diplomirani pravniki, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev sodnika vrhovnega ali ustavnega sodišča. Obvezno je tudi aktivno znanje angleškega jezika, ki bo delovni jezik arbitražnega sodišča.

Po neuradnih informacijah časnika Delo je kandidat, ki se je prijavil za slovenskega arbitra, univerzitetni diplomirani pravnik dr. Jernej Sekolec. Gre za nekdanjega direktorja oddelka za mednarodno gospodarsko pravo ZN in generalnega sekretarja komisije ZN za mednarodno trgovinsko pravo (Uncitral), zdajšnjega podpredsednika londonskega sodišča za mednarodno arbitražo in od 22. junija letos tudi člana stalnega arbitražnega sodišča s sedežem v Haagu.

Delo v današnji izdaji tudi povzema nekdanjega ustavnega sodnika Lojzeta Udeta, ki Sekolca zelo dobro pozna. Ude glede Sekolca meni, da bi bila njegova izbira, če se je na razpis res prijavil in bi ga predsednik Danilo Türk posredoval poslancem DZ v izvolitev, "izjemno dobra, pravzaprav ta hip sploh ne bi mogla biti boljša. Gre za izjemnega v mednarodnem prostoru priznanega strokovnjaka, ki je vrsto let služboval v tujini. Je odličen poznavalec arbitraž", še meni Ude.

O nadaljnji usodi kandidatov v postopku bo odločal predsednik republike, ki mora pridobiti tudi mnenje vlade in sodnega sveta. Njegova odločitev o kandidatu bo nato romala v DZ, ki bo moral kandidata izvoliti z večino glasov vseh poslancev, torej najmanj 46.

Kdaj bi se postopek imenovanja slovenskega arbitra lahko zaključil, je težko napovedovati. V pravosodnem ministrstvu so pojasnili, da tovrsten postopek običajno ne traja dlje od treh, štirih mesecev. Pravosodni minister Aleš Zalar je sicer ob objavi razpisa menil, da bi slovenskega člana arbitražnega sodišča lahko dobili že septembra.

Slovenski arbiter bo eden izmed petih članov arbitražnega sodišča. Enega bo v arbitražno sodišče imenovala še Hrvaška, tri pa bosta državi izbrali s seznama kandidatov, uglednih strokovnjakov za mednarodno pravo, ki ga bo predstavila Evropska komisija. Roki za imenovanje članov sodišča sicer začnejo teči z dnem podpisa pogodbe o pristopu Hrvaške k EU, kar naj bi se zgodilo konec leta.
 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Buena Vita
17. 08. 2011 07.21
zakaj se je ravno ta oglasil ,kaj je v svojem življenju naredil za deželo slovensko
Buena Vita
17. 08. 2011 07.20
bu-da-le kje so pa ti bajni arbitri,koliko je prijavljenih kdo pa hoče čistiti svinjarijo levice,vsak normalen človek pozna dejstvo ga so s podkupovanjem zabarantali slovenijo in da levica sedaj išče grešnega kozla kateremu bo napičila izgubo slovenskega okna v svet in tisoče kilometrov zemlje
nelie
16. 08. 2011 18.14
"Kdaj potemtakem v Sloveniji smemo imenovati arbitra? Ko to dovoli SDS in Janez Janša osebno," meni Kacin.
CheGaucho
16. 08. 2011 12.58
Kaj ko bi se državi združili in bi tako bil problem glede meje rešen. Državi sta si zelo podobni in zato ne vidim tu nobenega problema pa še tako bi imeli več morja in popolni izhod na odprto morje.
Josko82
16. 08. 2011 12.52
Kaj je pa narobe z njegovim priimkom? Kaj, t ni všeč? Kako pa bi se moral pisati? Ko najdejo kandidata, ki ni politično opredeljen, ki je večino delal v tujini, pa debate kr naenkrat ni. Manjkajo domobranci pa partizani?
major1
16. 08. 2011 12.06
Glede na najverjetnejše poreklo priimka je verjetno "najprimernejši" glede na tisto, o čem bo odločal.