Kot je zapisano v pismu, je Slovenija sicer podpisnica Konvencije ZN o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967, ki določata minimalno raven pravic, do katerih so v državi gostiteljici upravičeni begunci, a je bila do sedaj tako zaščito pripravljena nuditi le štirim ljudem. Od leta 1991 do lani je v Sloveniji področje azila urejal zakon o tujcih, v katerem je bila določba, da je treba za azil zaprositi v treh dneh od vstopa v državo. Posledično je bila večina vlog zavržena že iz formalnih razlogov in se jih vsebinsko sploh ni obravnavalo. Kot AIS opozarja v pismu, so v zadnjih letih na njihova opozorila na neskladje med konvencijo in zakonom dobili odgovor, da se pripravlja nov zakon. Slednji - zakon o azilu, ki je bil res sprejet lani - podrobneje ureja postopek, pa tudi tridnevnega roka ne vsebuje več. AIS pa skrbi njegovo izvajanje, saj je še tako dober zakon le mrtva črka na papirju, če se v praksi ne izvaja, poudarjajo v AIS in dodajajo, da je bil, odkar je zakon sprejet, azil podeljen le eni osebi.
Bo Bajuk prisluhnil beguncem?
Ljubljana, 30. 06. 2000 21.37 |
Slovenska sekcija nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International Slovenije (AIS) je včeraj predsedniku vlade Andreju Bajuku poslala pismo, v katerem ga je seznanila z delom te organizacije na področju varstva človekovih pravic beguncev. Predvsem pa so v pismu izpostavili kritične pripombe, ki jih delijo z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami v zvezi s položajem beguncev v Sloveniji. Kot so sporočili iz AIS, je bil njihov namen Bajuka seznaniti s številnimi dolgoletnimi težavami, ki kažejo na izjemno restriktivno slovensko begunsko politiko, in opozoriti na nekatere aktualne probleme. V vednost pa so mu poslali tudi zahteve nevladnih organizacij, ki so jih na vlado naslovili v zadnjem letu.