Pobudo za takšen praznik, torej dan, posvečen slovenskemu športu, je lani dal Olimpijski komite Slovenije (OKS). To bo dan, ob katerem bomo še posebej izpostavili šport in telesno kulturo. Predlog je predvideval, da bi bil državni praznik, ne bi bil pa dela prost dan. Je pa Levica vložila dopolnilo, s katerim so predlagali, da bi bil prost, saj bi po njihovem mnenju le tako dejansko omogočili množično športno udejstvovanje. Matični odbor je tak predlog zavrnil.
Dopolnitve zakona o praznikih in dela prostih dnevih je še pred epidemijo koronavirusne bolezni in nastopom nove vlade vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Gregorjem Židanom, ki je v tem času iz poslanske skupine SMC prestopil v poslansko skupino SD.
V skladu s prvotnim predlogom bi ta dan praznovali 1. oktobra, na dan, ko je bil leta 1863 ustanovljen Južni Sokol. Vendar pa bi se ta datum prekrival z mednarodnim dnevom starejših. Tako je pristojni odbor DZ na predlog koalicije na začetku junija sprejel dopolnilo, da se dan slovenskega športa obeležuje 15. oktobra, na dan, ko je bil leta 1991 ustanovljen slovenski olimpijski komite.
K dopolnjenemu predlogu pa so koalicijske SDS, SMC, NSi in DeSUS vložile najprej dopolnilo, s katerim so kot datum obeleževanja dneva športa predlagale 5. februar, ta teden pa so se z novim dopolnilom zavzele za 23. september. Kot so navedle, je bil 23. september 2000 dan, ki je za vedno z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega športa, saj je bila tedaj na podelitvi olimpijskih odličij prvič zaigrana slovenska himna, in to kar dvakrat. Prvo zlato medaljo za samostojno Slovenijo je priboril veslaški dvojni dvojec Iztok Čop in Luka Špik, drugo pa Rajmond Debevec z malokalibrsko puško v trojnem položaju. V tednu od 23. do 30. septembra vsako leto poteka tudi Evropski teden športa.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.