Do sredine maja bo agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) izbrala tri občine, za katere bo ocenila, da možnost izbire lokacije največja, in z njimi sklenila lokalno partnerstvo. Kombinirani postopek, po katerem poteka izbira lokacije, daje poleg strokovne presoje veliko težo mnenju lokalnega prebivalstva in njihovi udeležbi pri samem postopku.
V postopek izbire lokacije za odlagališče nizko in srednje
radioaktivnih odpadkov (NSRAO) so se doslej prijavile občine Krško,
Brežice, Sevnica, Zavrč, Šmartno pri Litiji, Lenart, Velika Polana in
Trnovska vas.
Nezakonita prijava na razpis?
Pripravljenost lokalnega prebivalstva je vprašljiva v občini Šmartno pri Litiji, saj je Zveza Ekoloških gibanj Slovenije na pobudo civilne iniciative krajanov občine Šmartno pri Litiji 6. aprila na ministrstvo za notranje zadeve podala kazensko ovadbo zoper župana občine Milana Izlakarja zaradi domnevno nezakonite prijave občine za odlagališče radioaktivnih odpadkov. Občani, ki so po lastnih navedbah šele iz medijev decembra lani izvedeli za kandidaturo, bodo peticijo, s katero so do začetka marca zbrali okoli 500 podpisov, posredovali državnemu zboru. Sicer pa so tudi na javni tribuni v začetku marca sklenili, da radioaktivnih odpadkov ne želijo in od župana zahtevali, naj od kandidature odstopi. 7. aprila so nato občinski svetniki z večino glasov podprli prijavo občine na razpis za odlagališče.
Tudi v Brežicah nezaupljivi
Proti sklepu o prijavi občine na razpis ARAO je bil tudi novoizvoljeni župan občine Brežice Ivan Molan (SDS) ter njegova svetniška skupina, ki je mnenja, da je problematika izgradnje odlagališča na njihovem območju predvsem zelo težko družbeno sprejemljiva, saj se ne sklada z zelo turistično usmerjeno dejavnostjo v tej občini. Kot župan Molan namerava spoštovati odločitev občinskih svetnikov, je pa javnost v brežiški občini menda nezaupljiva.
Krško v drugačnem položaju
K sodelovanju v postopku umeščanja odlagališča se je v drugi polovici marca prijavila občina Krško, ki je zainteresirana za njegovo izgradnjo v neposredni bližini Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Župan občine Krško Franc Bogovič je po prijavi k sodelovanju dejal, da bi bili na občini presenečeni, če bi država primerno lokacijo za odlagališče našla kje drugje in odpadke odpeljala iz Krškega, in da se občina ne bi prijavila, "če bi med temi, ki ponujajo lokacije, našli vsaj enega resnega partnerja".
Po besedah direktorja NEK Staneta Rožmana je občina Krško v čisto drugačnem položaju kot vse ostale slovenske občine in se je v postopek izbire lokacije za odlagališče vključila zelo odgovorno. Rožman meni, naj se odprta vprašanja nuklearnih odpadkov rešujejo tam, kjer tudi nastajajo. Kot prednosti pri tem Rožman navaja predvsem poenostavitev transporta teh odpadkov, že pripravljeno infrastrukturo ter že usposobljene kadre za ravnanje z NSRAO na tem območju.
Nasprotniki odlagališča so povsod
Občinski svetniki občine Velika Polana so se za prijavo odločili marca. Kot je povedal župan Andrej Lebar, je bilo na predstavitvi, ki jo je ARAO pripravila 21. marca in na kateri je sodelovalo okoli 40 krajanov, "kar nekaj" glasnejših nasprotnikov odlagališča.
Župan občine Trnovska vas Karl Vurcer je dejal, da je občinski svet na njegovo "začudenje" 30. marca sprejel sklep o prijavi k postopku izbire odlagališča, in dodal, da on osebno odlagališču na območju občine nasprotuje. "Uradnega mnenja javnost še nismo iskali; če bomo izbrani med tri občine za študije, bomo takoj želeli dobiti mnenje javnosti," je dejal Vurcer.
Napet terminski plan
Direktor ARAO Miran Veselič ocenjuje, da bodo morali pregledati vsaj deset lokacij, lahko pa tudi 15 ali več. Glede na načrt morajo biti predprimerjalne študije končane do sredine maja, tri najprimernejše lokacije pa naj bi bile znane do konca maja. Na njih bodo po načrtu s terenskimi raziskavami začeli julija in jih končali decembra, v začetku leta 2006 pa bi nato začeli s pripravo lokacijske dokumentacije.
Po načrtu naj bi končno lokacijo dobili sredi leta 2007, odlagališče pa bi začelo delovati leta 2011, čeprav Veselič ocenjuje, da je realen rok leto 2013 ali 2015. "V primeru kakršnegakoli problema v lokalnem okolju ali na lokaciji zadevo premaknemo za nekaj let."
Izbor treh lokacij, s katerimi bodo sklenili lokalno partnerstvo, naj bi končali še v maju.
Resorji imajo mesec dni časa, da na osnovi predštudije dajo svoje pogoje za prostorsko umeščanje. Lahko pa se zgodi, da se bodo terenske raziskave začele šele avgusta. Po načrtu naj bi v začetku leta 2006 začeli pripravljati lokacijsko dokumentacijo.
Najpomembnejši kriterij je družbena sprejemljivost
Vsako lokacijo bodo ovrednotili z več vidiki. Lokacije bodo vrednotili z varnostnega vidika naravnih danosti (pasivna varnost), funkcionalno-tehničnega vidika (aktivna varnost), družbenega, okoljskega, prostorskega in ekonomskega vidika.
Najpomembnejša sta družbena sprejemljivost in varnost. Kot je pojasnil Veselič, ima najvišji rang družbena sprejemljivost, "vendar če varnostna vidika seštejemo, družbeno sprejemljivost presegata". Postopek prijav je sedaj v drugi fazi, lokalne skupnosti se lahko prijavljajo še naprej. V primeru, da v nobeni prijavljeni lokalni skupnosti odlagališče ne bi bilo družbeno sprejemljivo, bodo morali "spremeniti paradigmo", je povedal Veselič.
Najniže je ocenjen ekonomski vidik: "Ne zaradi tega, ker investitor temu vidiku ne bi dajal največje teže, ampak ker je splošna ocena, da ne smemo s tega stališča iskati lokacije. Če ne, bomo obtoženi, da želimo varčevati pri varnosti," je dejal Veselič.
Glede na kombiniran postopek imajo lokalne skupnosti pravico do potrditve sprejema programa državnega lokacijskega načrta izstopiti iz postopka. Agencija bo upoštevala obstoječe podatke o demografiji, gospodarstvu, infrastrukturi, okolju, socialnih dejavnikih in pretekle javnomnenjske raziskave, poleg tega pa bo med drugim izvajala še intervjuje, delavnice in telefonske ankete.
NEK znova v sistemu
NEK so drevi znova vključili v elektroenergetski sistem, v elektrarni pa trenutno v skladu s postopki povečujejo njeno moč obratovanja. NEK so po nedeljski samodejni zaustavitvi ter ponedeljkovi vnovični priključitvi v elektroenergetsko omrežje v ponedeljek zvečer namreč preventivno ročno zaustavili.
Kot so sporočili iz NEK, so omenjeno ročno zaustavitev v elektrarni izvedli zaradi odpovedi manjšega odzračevalnega cevovoda na vstopu v kondenzator na sekundarni, nejedrski strani elektrarne, kar je onemogočilo vrnitev nuklearke na polno moč obratovanja po nedeljski samodejni ustavitvi.
Ob zaustavitvi so vsi sistemi delovali normalno in ni bilo vplivov na okolje. Do nedeljske zaustavitve NEK pa je prišlo med izvajanjem rednega mesečnega testiranja turbinskih ventilov.