Bo DeSUS izstopil iz koalicije?

Za poslansko skupino opozicijske SD predlagana vsebina novele zakona o žrtvah vojnega nasilja, kot so ji jo tik pred parlamentarnimi počitnicami posredovale koalicijske stranke, ni sprejemljiva. Predvsem pa so začudeni, da je bil predlog oblikovan brez predhodnega dogovarjanja z drugimi parlamentarnimi strankami. Predlogu pa nasprotuje tudi DeSUS.

Predsednik koalicijske DeSUS Karl Erjavec pričakuje, da se bodo znotraj koalicije o besedilu novele zakona o žrtvah vojnega nasilja usklajevali tudi z DeSUS, in sicer še preden bi zakonski predlog vložili v parlamentarno proceduro.

O rešitvah so se pripravljeni pogovarjati, vendar menijo, da bi jih morali poiskati sporazumno, "enostranski diktat" pa je zanje nesprejemljiv. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil vodja poslanske skupine SD Miran Potrč, jim je koalicija - po pooblastilu vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka - tik pred parlamentarnimi počitnicami posredovala besedilo sprememb, njihov odgovor pa pričakovala v treh dneh.

Za SD prekratek rok

Tako kratek rok je po Potrčevih besedah za oceno tako pomembne vsebine prekratek, zato so odgovorili le, da so pogovore o tej temi pripravljeni nadaljevati jeseni. Obenem koaliciji predlagajo, naj zakonskega predloga v parlamentarno proceduro ne vloži sama, ampak naj se uskladi še z drugimi parlamentarnimi strankami, saj bi bilo sicer oteženo nadaljnje dogovarjanje.

Iz novinarske konference SLS z minulega tedna so nasprotno razbrali, da bodo tri koalicijske stranke, poleg SLS še SDS in NSi, v parlamentarno proceduro pripravljeni predlog jeseni vložile same, je povedal Potrč, ki sicer danes o vsebini koalicijskega predloga podrobneje ni želel govoriti.

DeSUS bo razpravljal o izstopu iz koalicije

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je že napovedal, da bodo svetu stranke prav gotovo podali predlog za izstop iz koalicije, če bo novela zakona o žrtvah vojnega nasilja omogočila "uveljavitev statusa žrtve vojnega nasilja tudi sodelavcem okupatorja oziroma narodnim izdajalcem". Predsednik stranke meni, da je o izstopu še prezgodaj govoriti.

Po Erjavčevih besedah je DeSUS v koaliciji predlagal usklajevanja pred vložitvijo paketa vojnih zakonov - Erjavec je omenil še zakon o vojnih grobiščih -, saj gre za "dokaj občutljivo tematiko". Če pa bi ga preostale tri koalicijske stranke vložile, ne da bi se predhodno uskladile z DeSUS, bodo ob obravnavi v državnem zboru glasovali proti.

Erjavec je poudaril, da podpirajo prizadevanja za čim prejšnje sprejetje te zakonodaje, a je treba zelo natančno precizirati dikcijo, kdo ima lahko status žrtve vojnega nasilja in pod kakšnimi pogoji. Kot je dodal, je treba zapisati tako natančno, da ne more priti do tega, da bi "na primer tisti, ki so sodelovali z okupatorjem, lahko skozi neka stranska vrata pridobili ta status".

Status sodelavcem okupatorja?

Kot je pojasnil Potrč, bi sicer lahko sprožili javne polemike. A se bojijo, da bi tudi javna polemika zaprla vsako možnost oblikovanja usklajenega predloga. Povedal pa je le, da predlagano besedilo po njihovem mnenju dopušča sum, da bi lahko prišlo do razlage, da bi pod določenimi pogoji status in pravice žrtev vojnega nasilja lahko dobili tudi sodelavci okupatorja.

To je bilo po njegovih navedbah sicer tudi eno od vprašanj že pred letom dni, ko so zaradi razlik v razumevanju vsebine in posledic takrat predlaganih zakonskih rešitev usklajevanja začasno "zamrznili". Kot ugotavlja Potrč, so tako sedaj še vedno na točki, na kateri so bili pred letom dni.

SDS: Želimo zagotoviti pravice prezrtim

"Z novelo Zakona o žrtvah vojnega nasilja želimo rešiti občutljivo vprašanje žrtev vojnega nasilja, zato smo presenečeni, da prihaja do obtožb na račun koalicije, saj je bil zakon, ki je trenutno vložen v parlamentarno proceduro, predhodno usklajen, vendar je kasneje zaradi ideoloških pritiskov prišlo do umika podpisa iz strani SD, kljub temu, da je besedilo novele zakona tako, ki ne deli“, so na kritike poslanske skupine SD poudarili v SDS.

V poslanski skupini SDS še poudarjajo, da so želeli le določiti krog oseb, ki imajo status in pravice žrtev vojnega nasilja v skladu z Ustavo in načeli enake obravnave. Pri tem so imeli v mislih sistemsko in ideološko prezrte žrtve, katerim je potrebno zagotoviti enake pravice ne glede na povzročitelja; to je mobilizirance in otroke, ki so se rodili staršem, ki so bili izgnani, internirani ali so prestali kakšen drug prisilni ukrep, so še zapisali v sporočilu za javnost.