Bo 'dežurnega' v šolah nadomestil informator – vratar?

Do leta 2016 je bilo dežuranje učencev in učenk v osnovnih šolah stalnica. Predvsem po obdobju epidemije covida-19 pa je to skoraj v popolnosti padlo v pozabo. Razen nekaj izjem se morajo osnovne šole namreč znajti same, pravi eden od podpisnikov najnovejše pobude.

"Gre predvsem za varnost naših otrok. Na vhodu v šolo je treba res postaviti nekoga, ki pozna šolo, ne pa nekoga, ki ga vsako leto na novo zaposlujemo in šole ne pozna," pojasnjuje Robert Pritržnik.

Z omenjenimi izzivi se soočajo tudi drugod po Sloveniji. "Delovno mesto receptor – informator ni sistemizirano. Se pravi, s strani ministrstva, ki je naš organizator in financer, to delovno mesto ne obstaja. Tako da se šole znajdemo malenkost po svoje," pravi Jernej Šoštar, ravnatelj ene izmed ljubljanskih osnovnih šol.

Nekatere so popolnoma ukinile dežuranje, druge pa za nizko plačilo najemajo delavce, največkrat študente in upokojence. V primeru Osnovne šole Kašelj del sredstev ponudi občina, del pa sofinancirajo starši. "Šole so načeloma po Sloveniji izjemno velike. Nadzor nad samim prostorom je izjemno težak. Zato je delovno mesto oz. ena oseba, ki opravlja to delo informatorja, zlata vredna," dodaja ravnatelj Šoštar.

Tudi on poudarja, da ministrstvo že vsaj zadnjih pet let prosijo k ureditvi tega področja. Po njegovih besedah bi bilo stalno financiranje receptorja ključno."Vedno nam prisluhnejo in se strinjajo s tem, ampak do sistematizacije tega delovnega mesta zaenkrat še ni prišlo. Če bodo celjski ravnatelji uspešni, bomo vsi ravnatelji v Sloveniji izjemno veseli," poudarja Šoštar.

"Verjamem, da bomo sčasoma, če bomo vztrajni in če vsi želimo dobro našim otrokom, sistematizirali delovno mesto informator - vratar," je prepričan tudi Pritržnik.

Kot še poudarjata, novi poklic ne bi imel vloge varnostnika, ki bi otrokom pregledoval šolske torbe. To bi še naprej ostalo v domeni ravnateljev, glavna vloga receptorja bi bila namreč sprejemanje obiskovalcev.