Prostovoljec pri društvu Hospic: Zaprtje hiše je tragedija

Hiša hospica se je že dlje časa soočala s hudo finančno stisko in očitno je zdaj denarja za delovanje hiše zmanjkalo. Kot so v društvu potrdili že včeraj, bo hiša zaprla svoja vrata, ko bodo našli ustrezno rešitev za edino bolnico, ki jo še oskrbujejo.

Bolnike so namreč nehali sprejemati že 16. aprila letos, je pojasnila predsednica društva Hospic Renata J. Roban, ki je funkcijo prevzela decembra. Program hiša hospica je najmlajši program društva, katerega glavna dejavnost je spremljanje umirajočih na njihovih domovih. Finančno so se izčrpali in lansko leto zaključili v minusu, zato so se odločili za to potezo.

Pojasnila je, da je nekaj ponudb za ureditev financiranja bilo, a niso bile dobre, saj bi onemogočale njihovo delovanje. Kot je poudarila, ne želijo biti negovalna bolnišnica, ampak hospic v pravem pomenu besede. Dodala je, da je ministrstvo za zdravje ponudilo 20 evrov na posteljo, potrebovali pa bi od 50 do 60 evrov na posteljo. Hiša lahko sicer sprejme največ 12 varovancev oz. ima toliko postelj.

''Naredili smo izračun, koliko bi človeka stalo bivanje v hiši en mesec, smo dobili številko višjo od 4000 evrov.''

Poudarila je, da bo hiša vrata zaprla takoj, ko najdejo rešitev za omenjeno bolnico, saj je to le eden izmed njihovih programov in posledično trpijo tudi drugi, kot so skrb za žalujoče, umirajoče na domu ... V društvu so poudarili, da ne gre mešati paliativne oskrbe v bolnišnici ali v hospicu.

Po mnenju zdravnika Deana Klančiča so bile ponujene rešitve in koncesija bolj administrativni oz. birokratski izgovor, da se nečesa ne naredi. "Nekatere rešitve so na dlani, samo če jih želimo, in upati si moramo," je prepričan. Po besedah Klančiča je tudi v tujini financiranje hospic dejavnosti organizirano tako, da država prispeva med 30 in 70 odstotkov sredstev.

Včasih oskrba doma ni mogoča

Na novinarski konferenci so v društvu poudarili, da se vedno trudijo, da bi bili umirajoči čim dlje doma, a včasih oskrba v domačem okolju ni mogoča. ''In v teh dneh odgovarjamo na številne klice ljudi, ki potrebujejo to oskrbo in kako težko jim je reči, da v hiši to ni več mogoče.'' V društvu pozivajo, da na umirajoče pristojni v državi ne pozabijo.

Prostovoljec pri društvu je poudaril, da je ''zaprtje hiše tragedija, to je tako, kot da bi ukinili slovenski jezik''.

Tilka Klančar, vodja oddelka za zdravje in socialno varstvo na mestni občini Ljubljana, je dejala, da upa, da se hiša vendarle ne bo zaprla. ''Upam, da bodo vsi pristojni našli toliko naklonjenosti, da bodo našli rešitev in da bo ta program živel naprej.''

Ljubljanski župan Zoran Janković upa, da do zaprtja Hiše hospic ne bo prišlo. "To bi bila največja traparija in nesreča Ljubljane," je dejal. Obenem je napovedal, da bo Ljubljana hiši finančno pomagala tudi vnaprej, kot ji je v preteklosti že.

Kaj pa država?

Seveda v društvu še vedno upajo na uresničitev obljub države, da bo poskrbela za financiranje edine hiše hospic v državi, ki je nudila celostno oskrbo odraslim s kronično neozdravljivo boleznijo v zaključni fazi. Letno hiša za delovanje namreč potrebuje okoli 500.000 evrov.

''Ministrstvo za zdravje se intenzivno vključuje v reševanje financiranja hospic oskrbe že šest let. Podanih rešitev za financiranje je bilo veliko, vsekakor pa do sedaj še nobena ni bila sprejemljiva za predstavnike Slovenskega društva hospic,'' so sporočili iz zdravstvenega ministrstva.

Dodali so, da se zavedajo, kako pomembna je paliativna oskrba v vseh obdobjih vodenja kronične neozdravljive bolezni. ''Državni program torej opredeljuje mrežo, v kateri bodo izvajalci usposobljeni nudenja tovrstne oskrbe, vključno seveda s hospic oskrbo v celotni Sloveniji. Načela hospic oskrbe ne zagotavlja samo društvo Hospic, gre za znanje celostnega spremljanja bolnika in njegove družine v zadnjem obdobju življenja in seveda tudi po smrti. Tako znanje je že in bo še dostopno tudi ostalim strokovnjakom po Sloveniji in to so prizadevanja državne koordinacije in drugih struktur, ki skrbijo za razvoj mreže (npr. Slovenskega združenja paliativne medicine),'' so pojasnili.

Vseskozi težave

Hiša hospica je začela delovati konec leta 2010. Vse od takrat predstavniki hiše niso našli skupne besede z državo glede financiranja njihove dejavnosti. Zato so že večkrat napovedovali zaprtje, a se to do sedaj ni zgodilo.

Že leta 2010 je imel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije rezervirana sredstva za financiranje dejavnosti v hiši hospica, a ker se Slovensko društvo hospic z ministrstvom za zdravje ni uspelo dogovoriti, kako izpeljati financiranje - hiša namreč ni registrirana za opravljanje zdravstvene dejavnosti - ta sredstva do njih niso prišla.

Najprej so hospicu predlagali sodelovanje z negovalno bolnišnico Sežana, nato tudi z Negovalno bolnišnico v Ljubljani in še pozneje preko Kirurgije Bitenc, preko katerih bi prejeli sredstva. Nobena od teh možnosti za hišo ni bila sprejemljiva, zato so se začeli dogovarjali za koncesijo.

Ministrstvo za delo je leta 2013 tudi objavilo razpis za koncesijo za institucionalno varstvo na smrt bolnih, a se Slovensko društvo hospic na razpis ni prijavilo zaradi nestrinjanja z normativi, ki jih je ministrstvo postavilo v razpisu. Takratna predsednica društva in vodja hiše Tatjana Fink, ki je po odhodu s tega delovnega mesta tožila Hišo hospic, je takrat dejala, da bi prijava na razpis pomenila tveganje za njihovo nadaljnje delovanje.

Varuhinja človekovih pravic poziva k sistemski ureditvi paliativne oskrbe

Varuh človekovih pravic po napovedanem zaprtju Hiše hospic poziva ministrstvo za zdravje, da se nedvoumno opredeli do izpostavljenega vprašanja glede zagotavljanja sredstev. V sodelovanju z drugimi državnimi organi naj ministrstvo najde primerno sistemsko rešitev, poziva varuh.

Varuh človekovih pravic poudarja, da že dlje časa spremlja problematiko financiranja paliativne oskrbe, ki jo zagotavlja Slovensko društvo hospic.

Pri varuhu menijo, da je "paliativna oskrba neločljiv del zdravstvene oskrbe posameznika". Glede na to podpirajo vsa prizadevanja, da bi tovrstnim programom zagotovili stabilne vire financiranja, ki ne bodo temeljili le na prostovoljstvu oziroma donatorstvu.