Bo država novo sodno stavbo preplačala za 6 milijonov evrov?

Stavba, ki leži neposredno ob vpadnici v Štepanjskem naslju, je bila že ob prodaji leta 2019, tako kot je tudi danes, v zelo slabem stanju. Od polomljenih stekel, uničene in izropane notranjosti do uničene električne napeljave. V stavbi so se namreč več let zadrževali brezdomci in narkomani.

"Oktobra 2017, še pred pravnomočnostjo sklepa o začetku stečajnega postopka in primopredajo poslovne stavbe, je nekdo vanjo vlomil ter močno poškodoval prvo in drugo nadstropje ter atrij. Polomljenih je veliko notranjih steklenih površin, poškodovani so opaži ter po celi stavbi raztrosen poškodovani material in uničena ostala pohištvena oprema," med drugim konec leta 2019 v poročilu ugotavlja takratni stečajni upravitelj podjetja NIKOM, ki je bil lastnik stavbe. Ta je bila sicer že več let pred stečajem zapuščena. Leta 2017 je, še piše stečajni upravitelj, stavbo zajel tudi večji požar, "ki je močno uničil atrij. Zaradi vloma in požara so posredovali gasilci in Policija, pri čemer pa je zgolj njihovo hitro posredovanje preprečilo, da bi bila poškodovana stavba povsem uničena". 

Kot je razvidno s spodnjih fotografij, je stavba še danes v zelo slabem stanju. Država bo morala v obnovo, poleg 7,7 milijona evrov kupnine bo morala vložiti še kar nekaj denarja, preden bo tam dejansko začelo delovati novo sodišče.

Med nakupno in prodajno ceno v štirih letih 6 milijonov evrov razlike 

Stavbo je konec leta 2019 iz stečajne mase podjetja Nikom kupil znani koprski poslovnež Sebastjan Vežnaver. Podjetje Nikom je najbolj znano po povezavi z nekdanjimi lastniki propadlega letalskega prevoznika Linxair, s katerim se je nekoč prevažal slovenski državni vrh.  

Kot je razvidno iz dokumentacije, s katero razpolagamo, je stavbo pred prodajo Vežnaverju ocenila tudi sodno zaprisežena sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin. Ta je tržno vrednost prazne in precej poškodovane stavbe postavila pri 2,9 milijona evrov. Likvidacijska vrednost je bila sicer nekoliko nižja - 2,4 milijona evrov. Se pravi tudi uradna ocena cenitve je bila krepko nižja, kot je danes. 

Sebastjan Vežnaver je danes bolniško odsoten. Nam pa je kljub temu, da je na bolnišničnem zdravljenju, pisno pojasnil, da je nepremičnino kupil, ker je imel z njo velike plane. Želel sem graditi nebotičnik, stanovanjsko naselje Rajski vrt, kar prostorski akti dopuščajo. Zaradi zdravstvenih težav in veliko interesentov za nakup projekta smo se odločili, da projekt prodamo. Žal smo ga zaradi mojih zdravstvenih težav prodali zelo poceni. Cena z dajatvami je na kvadratni meter 1484 evrov. Če odbijete 22-odstotni davek na dodano vrednost in 2-odstotni davekna prometnepremičnin, ki smo ga morali plačati, ugotovite, da je bilo prodano za manj kot tretjino realne tržne vrednosti. Takih lokaciji ni na trgu.

Ministrica: Gre za ugoden posel 

Z nakupom stavbe, nam danes ponovno potrdi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, bo država reševala prostorsko stisko ljubljanskih sodišč. Vanjo bodo predvidoma preselili Upravno, Delovno in socialno ter Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Celotna vrednost projekta je 7.703.074 evrov in ta se je v celoti financiral iz sredstev državnega proračuna za lansko leto.

A kdo je postavil tako visoko kupnino in kako je mogoče, da se vrednost neke stavbe v zgolj štirih letih dvigne za šest milijonov evrov? Ceno smo določili s pomočjo cenilcev po popolnoma natančnem predpisanem postopku in pravilih, odgovarja pravosodna ministrica. Ter da je celoten postopek nakupa preverila tudi notranja revizija ministrstva. Izvedli smo vse postopke, da zagotavljamo, da so vse odločitve glede nakupov, upravljanja ali investiranja v nepremičnine, v katerih deluje slovensko pravosodje, tako smotrni kot tudi v celoti zakonito izvedeni. Prepričani smo, da gre za ugoden posel. 

Razlika tudi v velikosti stavbe 

Razlikujejo se sicer tudi podatki o kvadraturi stavbe. Poslovna stavba ima štiri etaže, njena neto tlorisna površina z vštetim atrijem je 4.603,50 kvadratnega metra, uporabna površina pa 2.761 kvadratnih metrov. Tako je zapisano v dokumentaciji javne dražbe iz leta 2019, medtem ko v sklepu vlade piše, da ima stavba 5.126,90 kvadratnih metrov.  

Za stavbo sicer pred leti stečajni upravitelj dolgo ni mogel najti primernega kupca. Prodana je bila namreč šele v četrtek poskusu. Ko so ceno z ocenjenih 2,9 milijona evrov spustili na končno 1,7 milijona. Vežnaver je bil sicer takrat, kot smo izvedeli, edini dražitelj.

Proti selitvi sodniki Višjega delovnega in socialnega sodišča

Včeraj so ob enournem protestu na sodiščih nestrinjanje s selitvijo izrazili sodniki ljubljanskega Višjega in socialnega sodišča. "V Ljubljani nujno potrebujemo novo, sodobno sodno stavbo, po zgledu drugih držav članic EU. Zadnja namera Ministrstva za pravosodje, za katero smo izvedeli iz medijev, za nakup poslovne stavbe na naslovu Litijska cesta 51, ki se je neuspešno prodajala več let, je več kot neprimerna. Prostorska umestitev sodišč igra pomembno vlogo pri njihovem vrednotenju. Selitev Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je edino višje sodišče s tega področja v državi, na obrobje mesta, bi pomenila tudi njegovo razvrednotenje," so med drugim zapisali sodniki.