Bo država prenehala kriti del stroškov v domovih za starejše?

Dom starejših občanov v Fužinah je po interventnem zakonu, ki se je s koncem junija iztekel, dobil približno 5000 evrov na mesec iz naslova višjih stroškov dela, to je pomenilo približno 20 evrov na oskrbovanca. Jaka Bizjak, direktor DSO Fužine, pove: "Nam se s 1. julijem stroški dela ne povišajo, nam se samo prihodki zmanjšajo." Ministrstvu namreč ukrepa na vladi ni uspelo podaljšati.  

Sonja Gazvoda pa pravi: "Dejstvo je, da to ni prav, mi pa ne moremo narediti nič. Ti starejši, ki tukaj prebivamo, ne bomo nič dosegli." Gazvoda in Ana Režek iz DSO Fužine pojasnjujeta, da sami sicer nista zahtevni in da sta zadovoljni z osebjem, hrano, z domom, da skratka po njunih besedah "vse štima".

Podatki kažejo, da manj kot polovica oskrbovancev v domovih za starejše v tem trenutku lahko sama pokrije stroške, v večini so doplačniki še svojci, kar petina primerov pa je takih, ko tudi svojci skupaj s stanovalci ne zmorejo pokriti domske oskrbe. Stroški na vseh postavkah pa seveda rastejo.  

"S 1. julijem so domovi lahko za pet do šest odstotkov izredno uskladili ceno, ampak ta cena ne odraža dejanskega stanja, saj je ministrstvo to ceno omejilo in obenem obljubilo pomoč za dodatno razliko. Če pa sedaj te dodatne razlike ni, to pomeni, da domovi spet lahko izredno uskladijo ceno," poudarja Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov.    

A kljub neuspehu z interventnim zakonom na ministrstvu za solidarno prihodnost nakazujejo, da se jim višja izredna uskladitev ne zdi upravičena. O financiranju Bizjak izpostavlja: "Morali bomo varčevati. Varčevanje bo, glede na to, da moramo plačati plače ter kupiti hrano, izhajalo predvsem iz investicij in vzdrževanja. To pa pomeni, da bo čez eno leto dom v slabšem stanju in si dejansko izposojamo od prihodnjih generacij."

"V nasprotnem primeru je ogroženo poslovanje domov in so ogrožene pravice stanovalcev ter nenazadnje tudi pravice zaposlenih. Ne bo več raznega izobraževanja, ne bo študentskega dela v domovih, ne bo teh nujnih investicijskih del. Dolgoročno tak sistem ne vzdrži, slej ko prej se bo sesul sam vase," zaključi Sahernik.

Zato izvajalci menijo, da bi država morala del stroškov prevzeti nase vsaj do začetka izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega je vsem kritikam navkljub slišati upanje, da bo dosegel osnovni namen, ki je, po mnenju stanovalke Tončke iz doma starejših občanov, sledeč: "Da bom nekoč, ko si sama ne bom več uspela pomagati, malo bolj varna."

Varnejšo in lažjo starost so s sprejetjem tega zakona vseskozi obljubljali v koaliciji. Ali bo to res, se bo seveda izkazalo z začetkom izvajanja zakona, do takrat pa položaju oskrbovancev v domovih, sodeč po teh zadnjih potezah, še ne kaže bolje.