Prebivalce treh potresno krtičnih stolpnic na Streliški ulici pod ljubljanskim gradom skrbi. Pripovedujejo namreč, da se med potresom nimajo kam umakniti, da so stavbe lepe zgolj navzven - z nedavno obnovljenimi fasadami in energetsko zaščito.
Statično povsem neustrezni so tudi štirje bloki na Hudovernikovi ob Roški. "Ko je bil potres, se je ta stolpnica tako majala, da je vse, kar smo imel na pultu, na mizi, popadalo dol," pripoveduje ena od stanovalk.
Misel na rušilno moč narave nažene strah v kosti tudi prebivalcem Rozmanove in Hrvatskega trga v bližini urgence.
Gradbeni standardi v Sloveniji so trenutno sicer dobri, a problematične so stavbe, zgrajene pred uničujočim potresom v Skopju leta 1963, ki je bil tudi povod za zaostritev zakonodaje na območju celotne tedanje Jugoslavije. Grajene so previsoko, s slabimi materiali, brez železne ojačitve.
"Če se sredi Ljubljane zgodi rušilni potres po 8. ali 9. stopnji evropske potresne lestvice, ocena znaša približno 9500 porušenih objektov, 86.000 prebivalcev bi bilo potrebno začasno nastaniti in prav tako zagotoviti 41.000 nadomestnih stanovanj," razlaga Robert Kus, vodja Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo na Mestni občini Ljubljana.
Zakaj ne verjamemo, da nas narava lahko ukani?
In tudi na drugih potresnih območij po Sloveniji ogroženih stavb ne manjka - med njimi so šole, zdravstvene ustanove. A četudi bodo za protipotresno utrditev kmalu v pomoč kohezijska sredstva, pa bi morala domača politika spremeniti zakonodajo tako, da soglasje vseh lastnikov ne bi bilo več potrebno.
Toda z okoljskega ministrstva konkretno glede spremembe okoli soglasij - nič. Na občini pa bodo občanom pomagali s študijo, ki bo pokazala, ali je problematične stavbe bolj smotrno obnavljati ali porušiti oziroma ali bi bili stanovalci drago sanacijo sploh pripravljeni financirati.
"Verjamem, da so nekateri ljudje ves svoj denar dali v svojo nepremičnino. Kam naj zdej gredo, če se izkaže, da je ta nepremičnina 'zanič'," pa pravi Matej Fischinger, profesor za potresno inženirstvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.
Fischinger ob tem dodaja, da si sicer ljudje v takšnih primerih radi zatiskamo oči pred resnico. "To je v človeški naravi. Če je nekaj negativnega, pa malo verjetnega, bomo rekli 'ne bo'. In to je res napaka. Tudi par 100 mrtvih ali pa ena podrta šola je v zdajšnjem času povsem nesprejemljivo. Imamo namreč vse tehnične možnosti, dovolj smo ekonomsko močni," poudarja profesor.
In četudi je možnost potresa moč enačiti z možnostjo zadetka na loteriji, z nakupom loterijskih srečk dokazujemo, da verjamemo, da se nam lahko posreči. Zakaj torej ne verjamemo, da nas lahko narava grdo ukani?
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.