Bo EU pokleknila pred ZDA in sprejela sporazum, ki bo odprl vrata gensko spremenjeni hrani?

Po očitkih, da ključne trgovinske sporazume, ki bodo vplivali na vse evropske državljane, Bruselj sprejema tajno, so se članice EU odločile, da izhodišča za pogajanja z ZDA o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP) razkrijejo javnosti. Stopnja zaupnosti je tako umaknjena iz pogajalskih smernic za trgovinski sporazum med EU in ZDA.

Najpomembnejši dokument v okviru pogajanj, s katerim države članice podelijo mandat Evropski komisiji, na osnovi katerega lahko le-ta vodi pogajanja z ZDA, je odslej javen, z umikom stopnje zaupnosti pa EU upa, da bo vsaj deloma umirila nasprotovanja, ki so se pojavila.

Strahovi, da se s tem sporazumom poslavljamo od varne hrane

Velik del civilne družbe na evropski strani je namreč do sporazuma kritičen. Veliko kritik je bilo na račun netransparentnost pogajanj, kar je EU sedaj 'odpravila', drugi del kritik pa je namenjen skrbi, da bo šel sporazum preveč na roko multinacionalkam, ki prek lobistov lahko vplivajo na pogajalce. Tako naj bi TTIP pretirano ščitil korporacije in jim omogočil tudi pridobitev nadzora nad občutljivimi področji, kot so dostop do pitne vode, izobraževanje in zdravstvo. Evropejci se bojijo tudi zniževanj standardov na različnih področjih - od varnosti hrane do varovanja zasebnosti.

Tudi organizatorji jutrišnjega protesta v Ljubljani so prepričani, da so ti sporazumi namenjeni velikim korporacijami, da bi lažje zaobšle zakonodaje posameznih držav. S temi sporazumi si koorporacije podrejajo pravni red držav podpisnic, opozarjajo in dodajajo, da je to razlog, da se ti veliki gospodarski sporazumi tudi sprejemajo tajno. Organizatorji opozarjajao, da so sporazumi napisani tako, da bo evropska zakonodaja popolnoma prilagojena ameriški in kanadski glede gensko spremenjene hrane. V vseevropski akciji in spletni peticiji, v kateri so zbrali že več kot 400.000 podpisov podpore.

ZL zahteva pojasnila od oblasti

Predstavniki Združene levice (ZL) od premierja Cerarja in njegove ministrske ekipe ter predsednika republike Boruta Pahorja pričakujejo številna pojasnila. Poslanka ZL Violeta Tomić je na novinarski konferenci opozorila, da osnutki omenjenih sporazumov prinašajo pomembne spremembe na vseh področjih življenja za več desetletij. Na vsebino škodljivih sporazumov se kljub temu ne da vplivati, jo je dopolnil poslanec ZL Matjaž Hanžek.

Tomićeva je na Cerarja naslovila vprašanji, in sicer, v kolikšni meri so sporazumi skladni s slovenskim ustavnim redom in kako se sklada z njegovo vestjo, da državljani o vsebini pogajanj, čeprav gre za "naše osnovne življenjske pogoje", ne vedo ničesar.

Pojasnila pričakuje tudi od ministra za kmetijstvo Dejana Židana. Skrbi jo namreč, kako bodo tone uvožene govedine vplivale na položaj slovenske govedoreje, ali bo morala Slovenija poleg 52 gensko spremenjenih organizmov, ki so že v uporabi, dopustiti nove, in ali bo sprejela vse strupe za domnevno varstvo rastlin, zaradi katerih v ZDA množično izumirajo čebele.

Ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen pa je poslanka javno vprašala, kako bo ukrepala, da bodo iz sporazumov izginile določbe, ki omogočajo lastninjenje vodnih virov.

Hanžek je na ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča naslovil vprašanje, v kolikšni meri sporazumi posegajo v pravni red in suverenost Slovenije, kaj pomeni posebna oblika arbitraže o urejanju sporov med investitorji in državo ter ali bodo lahko mednarodne korporacije tožile Slovenijo za milijonske potencialne izgube dobičkov.

Kaj je sploh TTIP?

Gre za zelo pomemben trgovinski sporazum med ZDA in EU, s sklenitvijo katerega bo nastalo največje prostotrgovinsko območje na svetu z okoli 800 milijoni prebivalcev. Po ocenah bi sporazum EU letno prinesel za 119 milijard evrov ugodnosti, ZDA pa dobrih 20 milijard evrov manj.V EU pojasnjujejo, da bo imel sporazum TTIP velik pozitiven učinek na gospodarsko rast in hkrati na ustvarjanje novih delovnih mest na obeh straneh. Nasprotniki opozarjajo, da s tem Evropo odpiramo gensko spremenjeni hrani, prav tako bodo lahko velike koorporacije, če bo v TTIP vključen sporazum o varstvu investitorjev, pred arbitražnim sodiščem iztržile odškodnino v primeru, če bo njihov posel zaradi sprejetja zakonov na ravni posamezne države utrpel škodo. To pa pomeni, da se neka država na lokalni ravni ne bo mogla zaščititi pred nevarnimi posegi v okolje in našo socialno zakonodajo.

Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht je glede sporazuma zelo optimistično dejal, da naj bi dogovor prispeval h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest po vsej Evropi, medtem ko bi še naprej zagotavljal visoko stopnjo varovanja okolja, zdravja, varnosti, potrošnikov, zasebnosti in drugih ciljev, ki so v javnem interesu.

Oznaka zaupno umaknjena, kar pa ne bo pomirilo nasprotnikov

Zaradi pritiskov javnosti je Evropski svet sprejel odločitev, da pogajalske direktive ne bodo več zaupne. Pogajalske smernice za TTIP obsegajo 18 strani in so spisane v angleškem jeziku. Vsebujejo konkretne cilje na posameznih področjih, ki naj bi jih pokrival sporazum. Glede spornega mehanizma za reševanje investicijskih sporov med vlagatelji in državami je v smernicah navedeno, da bo vključitev mehanizma "odvisna od tega, ali bodo dosežene zadovoljive rešitve", ki bodo odgovarjale evropskim interesom. Zadevo bo treba, izpostavlja dokument, pretehtati tudi z vidika končnega ravnotežja sporazuma.

Zelo sporno področje je tudi, kako uskladiti zelo različni zakonodaji glede gensko spremenjenih organizmov med EU in ZDA. Bomo evropsko zakonodajo in standarde približali ameriškim in s tem odprli vrata gensko spremenjeni hrani, se sprašujejo nasprotniki. Opozarjajo, da se bo zgodilo točno to in da se lahko poslovimo od zagotovil o zdravi hrani.