To mora Hrvaška storiti z aktivno diplomatsko akcijo, tako da bo spor sprožila pred vstopom Slovenije v EU, je v pogovoru za današnji Vjesnik dejal Mate Granić, predsednik hrvaškega Demokratskega centra in nekdanji hrvaški zunanji minister.
Po Granićevem mnenju bi arbitražni postopek veljal za približno sedem kilometrov meje pri Dragonji in za mejo na morju, če pa bi Slovenija, kot se je govorilo, zahtevala postopek za celotno mejo, pa se po njegovem mnenju Hrvaški tega ni treba bati.
Vprašanje Trdinovega vrha je, kot je dejal Granić, rešeno z pogajanji in je prava sramota, da je nekaj slovenskih vojakov zadnja vojska neke države v Evropi, ki se nahaja na ozemlju druge države brez njene volje.
Sicer pa glede razglasitve izključne ekonomske cone na Jadranu meni, da je dobro, če so sosedi o tem obveščeni in da se z njimi o tem razpravlja, predvsem z EU na visoki ravni. Z Italijo pa se bo Granićevih besedah lahko razpravlja le o dvostranskih rešitvah problema italijanskih ribičev, pod pogojem, če to ne škodi hrvaškim interesom.
Trditev slovenskega visokega predstavnika za nasledstvo Rudolfa Gabrovca, da je dolg LB do hrvaških varčevalcev mogoče rešiti s terjatvami LB do hrvaškega gospodarstva, je Granić označil kot nesramno in arogantno.
Za netočna, nestrokovna in nemoralna pa je označil mnenja slovenskih pravnih strokovnjakov z Miho Pogačnikom na čelu, ki trdijo, da bi dolg morala pravzaprav vrniti Hrvaška, saj je leta 1991 od SFRJ prevzela nekatere zakone.
Dolg Ljubljanske banke hrvaški državi je po Granićevih besedah mogoče rešiti le z mednarodno arbitražo, dolg te banke hrvaškim varčevalcem pa je zasebno-pravni odnos in hrvaška vlada jim mora v sporu z LB oz. Slovenijo dati vso podporo.
Tomčić: Italija podpira namero Hrvaške
Predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić pa je danes na obisk ob nastopu na dolžnost sprejel italijanskega veleposlanika na Hrvaškem Alessandra Grafinija. Med pogovorom sta se dotaknila tudi namere Hrvaške, da razglasi izključno gospodarsko cono (EEZ) na Jadranu. Po srečanju je Tomčič izjavil, da Italija podpira namero Hrvaške, da razglasi EEZ Tomčić je tudi opozoril Slovence, naj bodo bolj previdni v svojih izjavah in da naj realno gledajo na svoj položaj, ko gre za vprašanje EEZ.
Kot je še poudaril predsednik sabora, je hrvaško stran pri nameri, da razglasi EEZ, vodila želja ohraniti in obnoviti ribji fond, prav tako pa si Hrvaška prizadeva za ekološko zaščito Jadrana, kar je v skladu z ribiško politiko Evropske unije, ki je omenjeno problematiko prav zaradi pomembnosti prenesla pod ekskluzivno pristojnost Evropske komisije, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, ki se sklicuje na sporočilo za javnost iz hrvaškega sabora.
Sogovornika sta sicer tudi menila, da med Hrvaško in Italijo poteka odlično dvostransko sodelovanje, predsednik sabora pa se je ob tem zahvalil Italiji za dosedanjo podporo hrvaškemu približevanju EU. Grafini pa je med drugim napovedal, da naj bi italijanski parlament konec septembra ali v začetku oktobra ratificiral sporazum o stabilizaciji in pridruževanju Hrvaške EU.
Hrvaški Vjestnik podrobno o nerešenih vprašanjih
Nerešena vprašanja o meji, o deviznem dolgu LB hrvaškim varčevalcem ali neplačanih računih za večletno samostojno izkoriščanje JE Krško, Slovenije ne ovirajo pri vključevanju v EU. Slovenija očitno meni, da se ji pri reševanju odprtih vprašanj med državama ne mudi, zato v javni dialog z Zagrebom vstopa z maksimalističnimi zahtevami. Tako ne bo prispevala k reševanju problema, bo pa vsaki svoji ekipi na oblasti pomagala, da slovenske volivce prepriča, kako brezkompromisno se bori za nacionalne interese, tudi z zavračanjem mednarodne arbitraže, piše Sanja Kapetanić v današnjem Vjesnikovem komentarju.
V nadaljevanju komentatorka poudarja, da je pravno vse jasno, da je razglasitev EZZ v izključni pristojnosti hrvaškega sabora, da pa imajo takšni koraki vedno veliko politično težo, kar poskušajo v Banskih dvorih čim bolj upoštevati. Za Račanovo vlado naj bi bilo mnogo bolj kot slovenska sporočila in protesti pomembno stališče Italije in EU. Vendar pa iz teh dveh smeri doslej še ni prispel niti jasen da niti odločen ne. Tako bo vse do konca septembra, ko naj bi potekali pomembni dvostranski in večstranski pogovori. In šele takrat se bodo lahko poteze uradnega Zagreba in izjave Ljubljane merile z resnim političnim metrom, zaključuje komentatorka.
Vjesnik je danes slovensko hrvaškim odnosom namenil skoraj polne tri strani. Na prvi strani v naslovu poudarja, da hrvaško zunanje ministrstvo ne želi komentirati izjav slovenskega predsednika vlade Ropa za sobotni Večer, zavzemalo pa se bo za čim hitrejši sestanek s predstavniki Slovenije. V Temi dneva z naslovom Hrvaško-slovenski odnosi: deset let nerešenih sporov pa obnavlja desetletno zgodovino meddržavnih odnosov, od meje, Krškega in Ljubljanske banke do EEZ.
Pod naslovom Selektivni slovenski spomin in nadnaslovom Kaj je ostalo od mednarodnopravnih norm Vlado Rajić izpostavlja, da je Slovenija leta 1995 od Jugoslavije prevzela Konvencijo o pravu morja, in opozarja na vse, kar iz tega izhaja.
V prispevku z naslovom Hrvaški izvoz dvakrat manjši od uvoza iz Slovenije Darko Markušić poudarja, da so za razliko od slovenskih podjetij, ki so na Hrvaškem prevzela okoli deset hrvaških podjetij, hrvaški prevzemi v Sloveniji redki, predvsem pa so neuspešni poskusi, da bi hrvaške trgovske verige prodrle na slovenski trg.
V članku o kulturnem sodelovanju Vesna Kusin poudarja, da bi bili odnosi med državama idealni, če bi bilo vse tako kot je na področju kulture.
Na koncu pa je krajši zapis, da ni prišlo do teniško-diplomatskega srečanja Račan-Rop v Velenju in s tem tudi ne do srečanja na najvišji ravni.