Slovenija

Bo kdo rešil Korotan?

Ljubljana, 19. 10. 2005 09.33 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Študentski dom na Dunaju je v finančnih težavah. Slovenija o nakupu zaenkrat ne razmišlja.

Študentski dom Korotan na Dunaju je v finančnih težavah,ki so po podatkih direktorja celovške Mohorjeve družbe Antona Korena posledica obresti za odplačevanje dolga. Tega je družba najela za prenovo doma v letih 1993 in 1994.

Mohorjeva družba je sicer, kot je opozorilo ministrstvo, za obnovo Korotana leta 1994 prejela nepovratna sredstva s strani Slovenije in Avstrije ter dežele avstrijske Koroške, za del obnove je najela bančni kredit, posojilo pa je dalo tudi mesto Dunaj.

Proračun ne predvideva sredstev

Mohorjeva družba se je leta 2002 začela s Slovenijo dogovarjati o delnem prevzemu finančnih obveznosti, slovensko ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa je nedavno sklenilo, da slovenski vladi v letu 2005 ne predlaga nakupa deleža te nepremičnine.

Kot so pojasnili na omenjenem ministrstvu, so se odločili, da vladi ne predlagajo nakupa 49-odstotnega lastniškega deleža Korotana. Sredstev (kupnina bi znašala 580 milijonov tolarjev, stroški pa še 24 milijonov tolarjev) v ta namen tako niso predvideli v letošnjem proračunu, prav tako pa niso načrtovana v proračunih za leti 2006 in 2007. Ob tem na ministrstvu dodajajo, nimajo sredstev niti niso pristojni za reševanje finančne problematike Korotana.

Mohorjeva družba se obrača na Slovenijo

Potrebe za slovensko manjšino bi lahko brez težav pokrili z mesti v Knafljevi ustanovi," je glede tega pojasnil Koren in dodal, da bi ga zaradi morebitne prodaje Korotana "bolelo srce", zato toliko manj razume odnos Slovenije do vprašanja študentskega doma, ki je tudi v vodniku 500 najbolj zanimivih arhitektonskih spomenikov na Dunaju, saj je njegovo prenovo načrtoval slovenski tržaški arhitekt Boris Podrecca.

Glede na dejstvo, da od skupno 65 mest v študentskem domu Korotan študentje iz Slovenije zasedajo 40 mest, se je Mohorjeva družba v začetku leta 2002 začela s Slovenijo dogovarjati o delnem prevzemu finančnih obveznosti.

Kot je zatrdil Koren, je zdaj "vse predvsem odvisno od Slovenije." Mohorjeva družba naj bi za poslopje študentskega doma Korotan, ki je v 8. dunajskem okraju v neposredni bližini ožjega mestnega središča, imela vrsto "zelo zanimivih ponudb." Za nastanitev študentov iz vrst slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem pa Mohorjeve družba po Korenovih besedah Korotana ne potrebuje več nujno, saj je v njem zdaj le še 10 slovenskih študentov iz avstrijske Koroške.

SSK se pridružuje pozivu

Svetovni slovenski kongres je v odprtem pismu vlado pozval, naj odkupi 51-odstotni lastninski delež študentskega doma Korotan na Dunaju, saj bi bilo to zagotovilo, da dom ostane slovenska last. "Naj ostane dom Korotan tudi v prihodnje slovenski, naj ostane dom slovenskim študentom s celega sveta. Lahko je tak dom spustiti iz rok, a potem ga sredi Dunaja Slovenci verjetno ne bomo imeli nikdar več," je zapisal SSK.

Podpredsednik SSK Franci Feltrin je ministrstvu za visoko šolstvo in vladi predlagal, naj kljub odločitvi vlade, da ne odkupi 49-odstotnega deleža Korotana, znova pretreseta vse argumente proti in za in se odločita v prid 51-odstotnega lastninskega deleža.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10