Bo krivce odkrila Hrvaška?

Slovensko vrhovno tožilstvo bo ugodilo prošnji hrvaških kolegov, naj posreduje podatke, do katerih je Slovenija prišla s preiskovanjem vojnih zločinov med in po drugi svetovni vojni, je na spletni strani objavilo Državno tožilstvo Hrvaške.

Hrvaško tožilstvo navaja, da je 20. avgusta zaprosilo za podatke o izkopavanjih žrtev vojnih zločinov in ugotovitve preiskav, ki so jih sprožili v zvezi s poboji. Hrvaška namerava namreč preiskovati vojne zločine, obenem pa upa, da jih bo preiskava pripeljala do izvršilcev in naročnikov pobojev. Če bodo odkrili, kdo je stal za vojnimi zločini, nameravajo odgovorne sodno preganjati.

Hrvaško tožilstvo bo v sodelovanju s Hrvaškim državnim arhivom sprožilo preiskavo vojnih zločinov, do katerih je prišlo med in po drugi svetovni vojni. ''Gre za izjemno zapleten projekt, v katerem bo sodelovalo več skupin,'' so zapisali na spletni strani tožilstva. Na čelu prve skupine naj bi bili strokovnjaki hrvaškega zgodovinskega inštituta, drugo bi vodili strokovnjaki, ki zbirajo dokumentacijo o Pliberškem pokolu, medtem ko bi tretji poveljeval direktor hrvaškega državnega arhiva. Slednja skupina bi imela nalogo preučiti tudi arhive drugih držav, kot so na primer Slovenija, Srbija in celo Velika Britanija. Skupine bodo med seboj sodelovale, preiskava pa naj bi zaradi zapletenosti trajala dlje časa.

Smrtonosni 'križev pot'

Do Pliberškega pokola je prišlo po koncu vojne. Britanci naj bi partizanom izročili 95.000 domobrancev in vojakov, ki naj bi jih nato v nekaj tednih pobili. Ko se je pokazalo, da je poraz nacistične Nemčije in s tem tudi Neodvisne države Hrvaške neizogiben, je hrvaška vlada ukazala umik svojih oboroženih sil v Avstrijo. Po nemški kapitulaciji se je glavnina hrvaške armade vdala britanski vojski blizu avstrijskega mesta Pliberk ob meji s Slovenijo. Med njimi je bilo približno 95.000 vojakov in častnikov, poleg tega pa tudi veliko civilnih beguncev. Le manjši del vojakov in civilistov so pobili v okolici Pliberka. Največ jih je umrlo na pohodih skozi Jugoslavijo ter v ujetniških taboriščih. Veliko izročencev je umrlo v pobojih v Kočevskem Rogu.