Pol leta po odstopu s položaja okoljskega ministra je Jure Leben prevzel vodenje projekta Bežigrajski športni park, ki ga na Plečnikovem stadionu že desetletje poskuša zgraditi Joc Pečečnik, piše današnje Delo. "K sodelovanju me je po mojem odstopu z ministrskega položaja povabil investitor Joc Pečečnik. Projekt z dolgo brado, kakršno ima Bežigrajski športni park, je potreboval človeka, ki bi z znanjem in izkušnjami projekt potisnil naprej. Začeti obnovo Plečnikovega stadiona je moj karierni izziv," je za omenjeni časnik povedal Leben in dodal, da bdi nad vsemi postopki, prevzel pa je tudi vodenje celotnega projekta.
Kot je znano, se projekt Bežigrajski športni park vleče kot jara kača, eden ključnih akterjev v tej sagi pa je tudi okoljsko ministrstvo. Pečečnik si je namreč več let prizadeval dobiti okoljevarstveno soglasje za projekt, konec lanskega leta pa je na ministrstvo za okolje oddal vlogo za integralno gradbeno dovoljenje. Tega dovoljuje lani uveljavljena nova gradbena zakonodaja in združuje dva postopka, in sicer pridobivanje okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja.
"Postopek poteka in upam, da bo kmalu zaključen," je za časnik dejal Leben in dodal, da je ključnega pomena sodelovanje z vsemi, ki sodelujejo v integralnem postopku. "Pomanjkanje informiranja med vključenimi je glavna težava zamud in nerealizacije projekta vsa ta leta." Vlogo za gradbeno dovoljenje je investitor dopolnil maja lani, rok za izdajo pa je pet mesecev, brez vključenega časa za pridobivanje mnenj in javno razpravo.
Zgodba o prenovi stadiona se vleče že 12 let
Zgodba projekta BŠP oziroma prenove stadiona arhitekta Jožeta Plečnika se sicer vleče že od leta 2007, ko je Pečečnikova družba GSA v partnerstvu z Molom in OKS ustanovila gospodarsko družbo BŠP, ki je pripravila skupni projekt prenove Plečnikovega stadiona.
Januarja 2008 je družba stadion zaprla, leta 2009 pa je bil za projekt prenove stadiona na natečaju izbran berlinski biro GMP. Kulturnovarstveno soglasje je pravnomočno od marca 2011.
Zgodba s pridobivanjem okoljevarstvenega soglasja pa sega v leto 2010, ko je družba BŠP na Arso vložila vlogo za izdajo omenjenega soglasja. Arso je konec maja 2012 okoljevarstveno soglasje izdal, a so se nanj pritožili stranski udeleženci, zato je ministrstvo za kmetijstvo še istega leta okoljevarstveno soglasje odpravilo ter zadevo vrnilo Arsu v vnovični postopek in odločanje.
Nazadnje je Arso okoljevarstveno soglasje v vnovičnem postopku izdal aprila 2017, vendar ga je ministrstvo za okolje in prostor zaradi pritožb novembra istega leta odpravilo in zadevo vrnilo na Arso v ponovno odločanje.
Dodatno vse skupaj zapleta postopek zaradi zemljišča ob Fondovih blokih, ki ga je občina vložila v projekt gradnje stadiona, ki na sodišču teče od leta 2009. V njem naj bi odločili, ali je zemljišče res last občine ali pa gre za pripadajoče zemljišče, kar trdijo stanovalci Fondovih blokov, ki nasprotujejo pozidavi zelenice ob blokih.
Pri svojem vztraja tudi Civilna pobuda za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, ki za stadion predvideva alternativne rešitve. Kot je razvidno iz sporočila za javnost, ki so ga razposlali ob mednarodnem dnevu spomenikov in spomeniških območij 18. aprila, prihodnost v izvorni obliki ohranjenega stadiona vidijo v kulturnem turizmu, pri čemer se sklicujejo na operativni načrt trženja kulturnega turizma Slovenske turistične zbornice, ki Plečnikova dela v Ljubljani vidi kot eno ključnih prednosti slovenske kulturno-turistične ponudbe.
KOMENTARJI (58)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.