Bo letošnje poletje najbolj vroče do zdaj?

Po torkovi hladni fronti, ki nam je prinesla nekaj težko pričakovanega dežja, smo zadnja dva dneva v večjem delu Slovenije beležili nekoliko znosnejše temperature. To pa ne velja za Primorsko, kjer se vročinski val še nadaljuje. Tukaj se je namreč tudi v torek in sredo ogrelo nad 30 stopinj, v zadnjih dneh pa k visoki povprečni temperaturi zraka, s katero je definiran vročinski val, veliko pripomorejo tudi zelo visoke jutranje temperature, ki se gibljejo med 22 in 25 stopinjami Celzija. Razlog, da je v teh krajih tudi ponoči zelo toplo, je burja, ki na izpostavljenih mestih v Vipavski dolini v sunkih presega hitrost 60 kilometrov na uro. Največ tropskih noči, o katerih govorimo, ko se niti najnižje temperature ne spustijo pod 20 stopinj Celzija, so ta mesec sicer zabeležili v Kopru, kar 19.

Današnji četrtek je na Primorskem že 14. dan vročinskega vala, s tem pa smo se močno približali rekordu iz leta 2018, ko je po podatkih Arsa vročinski val v Biljah pri Novi Gorici trajal 15, na Letališču Portorož pa 17 dni. V noči na soboto in v soboto zjutraj se bo čez Slovenijo pomikala hladna fronta z nevihtami, zato bo vročinski val tudi na Primorskem najverjetneje prekinjen, a že v prihodnjem tednu se bo vročina spet stopnjevala.

Vročinski val nastopi, ko povprečna temperatura zraka vsaj tri dni zapored preseže mejno vrednost, ki je določena glede na podnebno območje. Za Primorsko je ta meja postavljena pri 25 stopinjah Celzija. Na vrhuncu vročinskega vala v nedeljo in ponedeljek je povprečna temperatura zraka, ki je izračunana s pomočjo terminskih vrednosti (ob 8., 15. in 22. uri po poletnem času), v Biljah pri Novi Gorici presegla celo 30 stopinj, v zadnjih dneh pa se dnevna povprečja gibljejo okoli 27 stopinj Celzija.

Veliko število vročih in zelo vročih dni

Da se podnebje spreminja, kažejo tudi podatki o velikem številu vročih in zelo vročih dni. Še pred nekaj desetletji se je tudi na Primorskem le redko ogrelo nad 35 stopinj Celzija. V Biljah pri Novi Gorici je bilo med letoma 1950 in 1990 le sedem poletij s tako visokimi temperaturami, zdaj pa že skoraj vsako poletje beležimo tudi po pet ali celo več dni s temperaturo nad 35 stopinj Celzija. Letošnje poletje pri tem še posebej izstopa, saj nam je do zdaj prineslo že 13 tako vročih dni, zelo verjetno pa bo presežen rekord iz leta 2003, ko je bilo takšnih dni 16.

Ob tako visokih temperaturah pride suša še toliko bolj do izraza, saj ob sončnem in zelo vročem vremenu na dan izhlapi tudi več kot sedem litrov vode na kvadratni meter. Posledično so tudi rečne in potočne struge vse bolj suhe. Po podatkih Arsa vodotoki na Primorskem in Notranjskem v zadnjih 30 letih julija še niso imeli tako nizkih vodostajev kot letos. V noči na soboto ali v soboto zjutraj nas bo sicer od zahoda prešel nov pas neviht, a bo padavin v večjem delu Slovenije za občutno izboljšanje vodne bilance tudi tokrat premalo. Kot vse kaže, bo le lokalno padlo več kot 20 litrov dežja na kvadratni meter, kar bo zadoščalo le za površinski sloj tal, medtem ko padavine na vodotoke in podtalnico najverjetneje ne bodo imele večjega vpliva. Poleg tega pa bo osvežitev, ki nam jo bo prinesla hladna fronta, zgolj kratkotrajna. Že v prihodnjem tednu nas bo namreč zajel nov vročinski val, ki bo sušo še dodatno okrepil. Po drugi strani pa tudi izsušena tla močno prispevajo k temu, da so vročinski valovi dolgotrajnejši in izrazitejši. Vrtimo se torej v nekakšnem začaranem krogu, ki bo verjetno prekinjen šele septembra ali oktobra, ko bo nastopilo jesensko deževje.

Velik kontrast med zahodom in vzhodom Slovenije

Na Goriškem, v Vipavski dolini in tudi v Ljubljani je bilo obdobje od prvega junija do 25. julija v povprečju za okoli eno stopinjo toplejše od istega obdobja leta 2003, ko smo imeli najbolj vroče poletje do zdaj, na Letališču Portorož pa je odklon dosegel pol stopinje Celzija. Ker tudi v naslednjih 14 dneh ni na vidiku občutnejših in dolgotrajnejših ohladitev, obstaja velika možnost, da bo letošnje poletje v zahodni in osrednji Sloveniji najtoplejše v zgodovini meteoroloških meritev. Slednje pa se zelo verjetno ne bo zgodilo na vzhodu in severovzhodu Slovenije, kjer so ozračje v prvi polovici poletja pogosto ohladile plohe in nevihte, zato so bile tukaj povprečne temperature tudi za dve stopinji nižje kot v preostalem delu države.