Odstopa, ker država ne ščiti svojih funkcionarjev

Višja tožilka Branka Zobec Hrastar, ki je februarja odstopila z mesta vodje specializiranega oddelka, bo po poletnih počitnicah zapustila tudi državno tožilstvo. To je potrdila za časopis Večer. "Ne nameravam več delati na takšni funkciji v državi, ki ne more ali noče zaščititi svojih funkcionarjev," je za Siol pojasnila Zobec Hrastarjeva. Neuradno naj bi se podala v odvetniške vode.

Na to temo smo vprašanja naslovili na državno tožilstvo in ministrstvo za pravosodje. Na vrhovnem državnem tožilstvu so nam odgovorili, da njene odstopne izjave niso prejeli in dodali, da gre za njeno osebno odločitev, ki je ne morejo komentirati. "Vsi spisi, ki jih je omenjena tožilka imela v delu, bodo dodeljeni drugim državnim tožilcem, skladno s tožilskimi predpisi," so še zapisali. Tudi na ministrstvu za pravosodje so zapisali, da o odstopu tožilke niso bili obveščeni, zato ga ne morejo komentirati.

Sicer pa je Zobec Hrastarjeva že februarja odstopila s položaja vodje specializiranega oddelka pri tožilstvu, ki izvaja policijske preiskave zoper policiste v policiji. Neuradno naj bi skupino zapustila zaradi trenj med njo in takratno generalno državno tožilko Barbaro Brezigar. Aprila je sicer Brezigarjevo na položaju zamenjal Zdenko Fišer.

'Prehodi zmanjšujejo zaupanje ljudi v posameznike in institucije'

Na odločitev Zobec Hrastarjeve se je za oddajo 24UR odzval tudi nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, ki je predsednik Odbora za pravosodje pri Strokovnem svetu SDS. Že v času njegovega mandata v prejšnji vladi so se zavzemali za omejitev prehodov iz tožilskih vrst v odvetniške. Pojasnil je, da so to želeli uresničiti, ker je eden izmed tožilcev prestopil med odvetnike in nato "celo zastopal stranko, zoper katero je prej pripravljal gradivo v okviru državnega tožilstva". Zakon so pripravili, a mu je v koaliciji nasprotoval DeSUS, zadnje obravnave za sprejetje tega zakona pa so bile po Šturmovih besedah v juliju 2008, torej le nekaj mesecev pred volitvami. Dodal je, da zakona niso sprejeli, ker so SD, LDS in Lipa obstruirale glasovanje.

Razlogi, zakaj bi morali to omejiti, so po njegovem mnenju tudi več kot očitni. Delo tožilcev je skupinsko, pogosto se tudi med seboj posvetujejo, kar pomeni, da si izmenjajo veliko informacij, ki jih v odvetniških vrstah ne bi smeli imeti. Glavni namen zakona je bilo sicer odvrniti vsakršen dvom v integriteto sodniške in tožilske funkcije. "Če ljudje vedo, da lahko neki tožilec ali sodnik v vsakem trenutku preide iz tožilske ali sodne funkcije na nasprotni breg med vrste odvetnikov, potem to v ljudeh povzroči zelo močan dvom o nepristranskosti delovanja vsakega posameznika kakor tudi v samo institucijo," pojasnjuje.

Zobec Hrastarjevo ovadil Janša

Trenutno se je Zobec Hrastarjeva med drugim ukvarjala tudi s primerom Patria. Sojenje o tej zadevi bi se moralo začeti 5. septembra, kot kaže, pa države ne bo zastopala Zobec Hrastarjeva. Proti njej je osumljenec v primeru nekdanji premier Janez Janša vložil tudi kazensko ovadbo. Janša ji je očital, da je ključni dokaz v primeru izmišljen in prirejen za potrebe postopka. Njegov odvetnik Franci Matoz je dejal, da je kaznivo dejanje "izvršila s tem, da je sestavila obtožni predlog, v katerega je zapisala lažno vsebino". Na državnem tožilstvu so zatrdili še, da v zvezi z delom državne tožilke Zobec Hrastarjeve na vrhovnem državnem tožilstvu ne poteka interni nadzor.

Na vprašanje, kakšne posledice ima lahko odhod Zobec Hrastarjeve tik pred začetkom sojenja v zadevi Patria, pa je Šturm odgovoril, da gotovo ta umik glavne tožilke v omenjeni zadevi pomeni, da njen obtožni akt stoji na trhlih nogah. To pa lahko predstavlja tudi manever, s katerim bi zavlekli začetek sojenja. Tožilstvo se namreč lahko zdaj sklicuje na to, da ni dovolj pripravljeno za sojenje, sodišče pa mu bo lahko verjetno v tem primeru celo pritrdilo, še ugotavlja Šturm.

SDS: Je odhod povezan z oprostilno sodbo Erjavcu in Gutmanu?

V SDS pa menijo, da bi bil obtožni predlog zoper nekdanjega predsednika vlade zaradi suma obljube nagrade v zvezi z opravljanjem svoje službe, v normalnih razmerah največji strokovni izziv vsakega tožilca, uspešno dokončanje primera pa največja referenca v karieri. Ob tem se pa sprašujejo, če je morda njen odhod povezan z nedavno oprostilno sodbo za nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca in načelnika generalštaba Albinom Gutmanom, "še bolj pa z nezanikano ugotovitvijo, da je v obtožnem predlogu eden ključnih dokazov, ki pomembno sesuva začeten konstrukt, neresnično povzet. V kolikor je tako, bi bilo v normalnih razmerah pošteno, če tožilka še pred svojim odhodom delo konča vsaj v tem segmentu in obtožni predlog spremeni ali umakne", so zapisali.