Na Delovnem sodišču v Kopru je na predlog zunanjega ministrstva potekal narok za obnovo postopka zoper nekdanjega veleposlanika Petra Reberca. Zaradi varovanja osebnih podatkov, povezanih z Reberčevim zdravstvenim stanjem, so javnost v večjem delu naroka izločili.
Tožbo države lani že zavrnili zaradi duševne bolezni
Državno odvetništvo je tožbo proti Rebercu vložilo leta 2012 in zahtevalo plačilo škode, ki jo je s prekomernim in neupravičenim nakupovanjem povzročil od leta 2007 do 2010, ko je bil veleposlanik v Španiji.
Slovenija ga je tožila za 104.000 evrov zaradi neracionalnih nakupov med službovanjem v Madridu. V času svojega mandata je med drugim nabavil 1800 kozarcev, 77 cedilnikov, 100 zajemalk, pet vrtalnih strojev, 11 sekir, 15 macol, 107 izvijačev, za 4700 evrov žarnic.
Koprsko delovno sodišče je lani spomladi tožbo države zavrnilo, saj je ugotovilo, da Reberc zaradi duševne bolezni ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj in imeti svojega ravnanja v oblasti, zato ni bil odškodninsko odgovoren za povzročeno škodo. Državno odvetništvo se je na sodbo pritožilo, a je višje delovno in socialno sodišče pritožbo lanskega novembra zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Višji sodniki so pri tem ocenili, da je odločitev sodišča povsem odvisna od mnenja sodnega izvedenca.
Reberc se obravnave ni udeležil
Na državnem odvetništvu pa so po zaključku odškodninskega spora iz medijev izvedeli, da so prej in tudi pozneje v kazenskih postopkih proti Rebercu sodniki prav tako pridobili izvedenska mnenja glede tega, ali je obtoženi razumel svoja ravnanja in jih imel v oblasti, pri čemer so ta mnenja tudi drugačna od tistega, ki ga je pridobilo koprsko delovno sodišče. Zato je državno odvetništvo v že pravnomočno zaključenem postopku glede plačila odškodnine vložilo predlog za obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo.
Na predlog Reberčevega odvetnika Tomaža Toldija je sodišče v nadaljevanju izločilo javnost iz naroka v delu, v katerem se je obravnavalo zdravstveno stanje obtoženega Reberca. Slednji se obravnave ni udeležil.
Nestrinjanje z mnenjem ni razlog za postavitev drugega izvedenca
Državno odvetništvo se sicer sklicuje na izvedensko mnenje psihiatra Petra Preglja, izdelano za potrebe postopka pred ljubljanskim okrožnim sodiščem, ki je pritrdilno odgovoril glede Reberčeve prištevnosti v času kaznivih dejanj. Pregljevo mnenje je tudi v nasprotju z mnenjem izvedenca Dragana Terziča, ki pa je bilo podlaga za odločanje v tem primeru.
Na vprašanje, zakaj državno odvetništvo ni predlagalo novega izvedenca, če se ni strinjalo s Terzičevim mnenjem, je Jelačinova pojasnila, da nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.