Po razveljavitvi dela zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora s strani ustavnih sodnikov so torej pod vprašajem vsi postopki, v katerih so državljane tožili za čas pred letom 2011. To pomeni, da bi lahko med drugim padel tudi postopek zasega premoženja v zadevi balkanski bojevnik. Draganu Tošiću so namreč na prvi stopnji odvzeli skoraj dva milijona evrov, omenjeni postopki so bili sproženi tudi proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju in tudi prvaku SDS Janezu Janši ter družini Zagožen.
Odločba bo po oceni specializiranega državnega tožilstva neposredno vplivala na najmanj deset zadev, v preostalih zadevah pa preverjajo še časovno komponento, ki jo je pri svoji odločitvi upoštevalo ustavno sodišče, to je čas pridobitve premoženja.
Ljubljansko okrožno sodišče naj bi na podlagi odločbe ustavnega sodišča že prekinilo eno zadevo, v kateri je šlo za postopek odvzema nezakonito pridobljenega premoženja.
"Odločitev ustavnega sodišča pomeni velik udarec, ne samo za državno tožilstvo, temveč tudi za državo Slovenijo," je v ponedeljek povedal generalni državni tožilec Drago Šketa in dodal, da je razveljavitev dela zakona tudi velik udarec z vidika, da so podobni postopki v posameznih primerljivih državah članicah že dalj časa utečena praksa. "Na ta način od zakonodajalca pričakujemo, da sprejme odločitve v okviru zakonodajnega okvirja, ki so vzdržne na evropskem nivoju," je še poudaril prvi med tožilci.
Zgodovinski mejniki zakona o odvzemu nezakonitega premoženja Državni zboor je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora sprejel novembra 2011 na predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Francom Jurijem (Zares). Ministrstvo za pravosodje pod takratnim ministrom Alešem Zalarjem je glede prvotnega besedila zakona ocenilo, da ima sicer dober namen, a ni dobro pripravljen in premišljen. Kasneje so po usklajevanjih besedilo podprli. Zakon je DZ obravnaval julija 2011, veljati je začel 29. novembra 2011. Leta 2013 je bil noveliran na predlog pravosodnega ministra Senka Pličaniča. Vlada je takrat z novelo omogočila, da se na specializiranem državnem tožilstvu oblikuje posebna notranja organizacijska enota, ki zastopa državo kot tožečo stranko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Med tožbami za odvzem premoženja nezakonitega izvora se je znašlo tudi nekaj prepoznavnih posameznikov. Izvor svojega premoženja so morali med drugim dokazati nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, Dragan Tošić, domnevni vodja slovenske veje organizacije srbskega veletrgovca s kokainom Darka Šarića, ter predsednik SDS Janez Janša. |
Ne samo tožilci, na nogah tudi odvetniki
Da bo dejstvo, da se bo odslej zakon lahko uporablja le za dejanja, storjena po 29. novembru 2011, nedvomno imelo posledice za konkretne postopke, vezane na dejanja, storjena pred omenjenim datumom, poudarjajo tudi v odvetniških vrstah.
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki je bil v ponedeljek gost oddaje 24UR ZVEČER, se strinja s tem, da gre v primeru razveljavitve zakona za 'fiasko' poslancev, da so sploh sprejeli tak zakon. Spomnil je na to, da so odvetniška zbornica in tudi sam osebno že leta 2011 opozarjali na mnoge pomanjkljivosti zakona, med drugim tudi na problem retroaktivnosti, a je bil na koncu kljub temu sprejet.
Eno od najbolj pomembnih vprašanj ta hip je, ali bo morala država sedaj vrniti zaseženo premoženje. "Postopki, ki so končani pravnomočno, so zaključeni. Morda bi v poštev prišle kakšne odškodninske tožbe, vendar je treba vedeti, da odločitev ustavnega sodišča posega v postopke, ki še niso zaključeni," je pojasnil Kovačič Mlinar in dodal, da bodo morala sodišča v teh postopkih odslej upoštevati omenjeno odločbo ustavnih sodnikov. "Pravzaprav ne bodo mogla posegati v premoženje, pridobljeno pred datumom sprejetja tega zakona leta 2011," je pojasnil.
Kaj pa morebitne odškodninske tožbe? Po besedah Kovačič Mlinarja bi bilo treba v primeru končanih postopkov za vsak primer posebej pogledati, ali pride takšna tožba v poštev, torej, ali je bilo premoženje pridobljeno oziroma posledično odvzeto pred letom 2011. Pri tem pa še poudarja, da v postopkih, ki zadevajo premoženje, ki je bilo pridobljeno po letu 2011, ta ustavna odločba ne spremeni.
Z odločitvijo ustavnih sodnikov se kaže utemeljenost veta državnih svetnikov leta 2011
Na odločitev ustavnega sodiša pa se je danes odzval tudi državni svet, ki je leta 2011 predlagal veto na omenjen zakon. Pobudnik predloga in predstavnik samostojnih poklicev četrtega sklica DS Mihael Jančič je povedal, da se z odločitvijo ustavnega sodišča kaže utemeljenost veta, ki ga je podal državni svet.
Za to so se odločili, ker državni svetniki nimajo možnosti, da bi predlagali zgolj spremembo posamezne določbe zakona, ki bi jo DZ lahko popravil v postopku ponovnega odločanja. Ta primer ponovno kaže na potrebo po spremembi Poslovnika DZ v delu, ki se nanaša na obravnavo zakona v postopku ponovnega odločanja. "Če bi DZ v postopku ponovnega odločanja lahko odpravil prvi odstavek 57. člena zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je določal retroaktivno veljavo, bi državljanke in državljani prihranili vse stroške postopkov državnih organov, ki so bili protiustavno vodeni za nazaj, in obresti, ki jih bo Slovenija morala izplačati zaradi kršitve ustave," je še dodal Jančič.
KOMENTARJI (163)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.