Zveza Nato po t. i. tihi proceduri ni sprejela dogovora o varovanju zračnega prostora tistih novih članic, ki teh zmogljivosti nimajo same, torej Slovenije in treh baltskih držav. Tiho proceduro je prekinila ena izmed evropskih zaveznic, ki je imela nekaj manjših pripomb. Postopek se bo zato nadaljeval prihodnji teden in dogovor bo po pričakovanju tudi sprejet.
Da na zvezi Nato poteka tiha procedura - gre za postopek potrjevanja odločitev, po katerem je nek dogovor sprejet, če mu v določenem času ne nasprotuje nobena članica - o rešitvi za varovanje zračnega prostora novink brez ustreznih zmogljivosti, je v Ljubljani razkril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Minister je sicer pričakoval, da bo politična odločitev, da Nato prevzame nadzor nad zračnim prostorom štirih od sedmih novink, sprejeta.
Zveza Nato se ta hip še ne dogovarja o povsem praktičnih vidikih varovanja zračnega prostora, temveč le o načelni politični odločitvi. Ko bo ta potrjena v okviru Severnoatlantskega sveta, pa bo stekel še dogovor o operativni izvedbi. Zaenkrat naj bi bila ta rešitev le začasna, v mesecih po širitvi pa naj bi bila postopoma preoblikovana v stalno.
V praksi zavezniška zaščita zračnega prostora za štiri države sicer pomeni, da bodo zanjo skrbele posamezne zaveznice, kajti sam Nato svojih letalskih zmogljivosti skorajda nima. Za obrambo slovenskega zračnega prostora bi sicer v okviru nastajajoče zavezniške rešitve v primeru potrebe najverjetneje poskrbeli iz letališč v dveh sosednjih državah, ki sta članici zavezništva, to pa sta Italija in Madžarska. Pomagale bi ji lahko tudi ZDA, ki imajo v Avianu v Italiji vojaško oporišče.
